Bratsko srečanje
Prijetno utrujen se spominjam današnje nedelje. Če je bil dopoldne namenjen študiju prvega poglavja delovnega gradiva o vrnitvi k don Bosku, na katerega nimam večjih pripomb (ne vem pa, kaj poreče ostalih 232 delegatov), se je popoldne dogajalo marsikaj.
Začelo se je s sprejemom na UPSu, kamor sva odšla z inšpektorjem. Pričakal nas je Miran Sajovic, prihitel je Franc Šenk. Ob bratski mizi v njuni skupnosti smo se razgovorili o marsičem. Ker sem sedel bolj na koncu, sem bil priča marsikateri sočni razpravi med pametnimi teološko študirajočimi glavami iz Ruande, Egipta in ... vzhoda. Ena izmed teh je bila, zakaj se je Jezus utelesil. In teološki odgovor je bil, ker mu je pri očetu postalo dolgčas. In druga, zakaj je šel v nebesa. Odgovor: ker mu je na zemlji postalo dolgčas. O prepiranju Egipčana o monofizitizmu in vzhodnih cerkvenih zborih pa raje ne bi ...
Končno se je oglasil Tone Prešeren, ki pa je že hitel naprej na neko srečanje profesorjev. To je salezijanska delavnost. Mi pa smo pričakali še g. Jožeta Bajzeka (medtem sem jaz smuknil še k Semeraru, ki si je ravno oddahnil od avdience pri svetem očetu) in šli iskat Lojzeta Dobravca, nato pa jo mahnili v Subiaco.
Francu je bilo kar malo težko, ker je vozil za menoj, a si je dal duška ob vračanju ... Takole zbrani smo poromali v Sacro Speco, kraj, kjer se je sveti Benedikt v votlini pripravljal na svoje veliko poslanstvo Moli in delaj. V pečino prislonjen samostan z zgornjo in spodnjo cerkvijo ter par iz votlin obzidanimi kapelami je pravi biser lepote. Bogate freske prikazujejo Jezusovo življenje, življenje svetega Benedikta in v kapeli sv. Gregorja najdragocenejšo fresko Frančiška Asiškega (pred letom 1224), ki je prva uprizoritev svetnika sploh. Saj bi povedal kaj več o sv. Benediktu, a kaj ko o njem ni drugih virov kot zapisi sv. Gregorja Velikega ...
V dolini smo se ustavili še v samostanu sv. Sholastike, kjer nam je benediktinski opat priskrbel kar "privatno" vodičko po samostanu ... sploh sem opazil, da imajo zelo dobro poskrbljeno za obiskovalce: že pri Sveti votlini nas je vodil načitan vodič, nič drugače ni bilo pri sv. Sholastiki. Tako se lahko benediktinci posvečajo svojemu delu ... čeprav se je pater v Sveti votlini kar prijetno razgovoril, ko smo slučajno trčili skupaj Slovenci, pa argentinski salezijanci in on!
Kako drugače se more končati večer kot ob bratski mizi nekje v bližini Tivolija (rimskega) ob pivu in pici. Na mojem krožniku pa se je znašla lazanja, a se mi zdi, da tudi maček Garfield ni manjkal ... on lazanjo, jaz pa pivo ...
Začelo se je s sprejemom na UPSu, kamor sva odšla z inšpektorjem. Pričakal nas je Miran Sajovic, prihitel je Franc Šenk. Ob bratski mizi v njuni skupnosti smo se razgovorili o marsičem. Ker sem sedel bolj na koncu, sem bil priča marsikateri sočni razpravi med pametnimi teološko študirajočimi glavami iz Ruande, Egipta in ... vzhoda. Ena izmed teh je bila, zakaj se je Jezus utelesil. In teološki odgovor je bil, ker mu je pri očetu postalo dolgčas. In druga, zakaj je šel v nebesa. Odgovor: ker mu je na zemlji postalo dolgčas. O prepiranju Egipčana o monofizitizmu in vzhodnih cerkvenih zborih pa raje ne bi ...
Končno se je oglasil Tone Prešeren, ki pa je že hitel naprej na neko srečanje profesorjev. To je salezijanska delavnost. Mi pa smo pričakali še g. Jožeta Bajzeka (medtem sem jaz smuknil še k Semeraru, ki si je ravno oddahnil od avdience pri svetem očetu) in šli iskat Lojzeta Dobravca, nato pa jo mahnili v Subiaco.
Francu je bilo kar malo težko, ker je vozil za menoj, a si je dal duška ob vračanju ... Takole zbrani smo poromali v Sacro Speco, kraj, kjer se je sveti Benedikt v votlini pripravljal na svoje veliko poslanstvo Moli in delaj. V pečino prislonjen samostan z zgornjo in spodnjo cerkvijo ter par iz votlin obzidanimi kapelami je pravi biser lepote. Bogate freske prikazujejo Jezusovo življenje, življenje svetega Benedikta in v kapeli sv. Gregorja najdragocenejšo fresko Frančiška Asiškega (pred letom 1224), ki je prva uprizoritev svetnika sploh. Saj bi povedal kaj več o sv. Benediktu, a kaj ko o njem ni drugih virov kot zapisi sv. Gregorja Velikega ...
V dolini smo se ustavili še v samostanu sv. Sholastike, kjer nam je benediktinski opat priskrbel kar "privatno" vodičko po samostanu ... sploh sem opazil, da imajo zelo dobro poskrbljeno za obiskovalce: že pri Sveti votlini nas je vodil načitan vodič, nič drugače ni bilo pri sv. Sholastiki. Tako se lahko benediktinci posvečajo svojemu delu ... čeprav se je pater v Sveti votlini kar prijetno razgovoril, ko smo slučajno trčili skupaj Slovenci, pa argentinski salezijanci in on!Kako drugače se more končati večer kot ob bratski mizi nekje v bližini Tivolija (rimskega) ob pivu in pici. Na mojem krožniku pa se je znašla lazanja, a se mi zdi, da tudi maček Garfield ni manjkal ... on lazanjo, jaz pa pivo ...
Mislim, da si pozabil omenit Talibane. hehehe
OdgovoriIzbrišiBolje, da si anonimni, če ne bi bile že posledice ... vseeno lp.
OdgovoriIzbrišiMarko, me prav zanima, kako se je končal prepir z Egipčanom. Ali se je stvar razvila v smeri nestorianizma ( ki zanika, da bi božja in človeška narava pripadala isti osebi, saj ni mogoče reči "jaz sem Bog" in obenem "jaz sem človek"; božji in človeški Kristus sta lahko le različni osebi) ali v smeri apolinarizma ( ki je trdil,
OdgovoriIzbrišida Kristus ni imel človeškega duha in da se je Bog ali določen božji atribut, kot je božanski
logos, združil s človeškim telesom Jezusa iz Nazareta) ali monofizitizma ( da lahko v
Kristusu obstaja samo božja narava, ki vsebuje tudi človeško, vendar ne kot razlikovano ). Vemo, da je slednji nauk po razsodbi carigrajskega patriarha in rimskega papeža prvi obveljal za
herezijo, kar je, po Ostrogorskem, povzročilo razkol med osrednjimi deželami Bizanca in
njegovimi vzhodnimi provincami, kjer je monofizitizem postal izraz teženj Egipta in Sirije po
osamosvojitvi.
Morda ima to Egipčan v genih. Verjetno pa ve, da so za časa cesarja Markiana leta 451 v Kalcedonu sklicali 4. vesoljni zbor krščanske Cerkve,
ki je dokončno formuliral dogmo o inkarnaciji oziroma učlovečenju. Pravo formulo je iznašel
Ciril Aleksandrijski: "Prava vera uči, da je naš Gospod Jezus Kristus resnično Bog in resnično
človek, konsubstancialen z Očetom v božanstvu in prav tako konsubstancialen z nami v
človeštvu, nam enak v vseh stvareh razen v grehu. Zunaj časa zaplojen po Očetu in za našo
rešitev po Mariji Devici rojen v času, Kristus, Sin in Gospod je en in isti, obstoječ v dveh
naravah, ki se ne mešata, ne spreminjata in ne ločujeta: razlika obeh narav z združitvijo ni
odstranjena, lastnost vsake narave je ohranjena v eni osebi in eni hipostazi. Čeprav je Bog in človek, Kristus ni dvoje, ampak je eno, kajti tako kot sta duša in meso en sam človek, tako sta
Bog in človek en sam Kristus".
Mimogrede: kako ste praznovali dan žena?
Od kod si pa tole skopiral??? Vidi se po čudnem prelomu ... pogovor o momofizitizmu se je zaključil tako, da je Egipčan zatrdil, so oni priznali napako, rimska Cerkev pa vztrajno trdi, da so ločina, ker so pač trdili tako ...
OdgovoriIzbrišiZa dan žena je vseh 233 delegatov čestitalo vsem prisotnim ženskam pri kosilu. Mislim, da je dovolj ...