Skoraj navaden dan

Dan se začne z jutrom, mi pa ga začenjamo s sveto mašo. Danes je globoko zbranost zmotilo telefonsko zvonjenje. Ob takih prilikah pa ima telefonsko igranje prav poseben prizvok! Če imamo prepoved nošenja mobitelov na zasedanja in v komisije, so to pozabili zapovedati pri svetih mašah.

Dopoldne smo nadaljevali mrcvarjenje evangelizacije. Kljub temu, da vsi vemo, da je treba iskati in luščiti prvenstvene naloge in smernice, vsak doda še kakšen stavek, tako da se ne čudite, če bo na koncu nastal dokument z dvesto smernicami pri vsakem poglavju!

Popoldne smo imeli skupno zasedanje, kjer smo potrdili zapisnik, prisluhnili natančnemu poročilu pravne komisije, ki je presodila in odločila o prvih šestih zadevah, ki so pravne in organizacijske narave vodstva naše družbe in pokrajin. Mnenje je tako natančno, da bomo le pri nekaterih dvignili roke in potrdili (ali nasprotovali) ... Po natančni razlagi navodil so sledili napovedani pisni in ustni prispevki sobratov na prvi tematski sklop Vrnitev k don Bosku. Kolikor ljudi, toliko čudi, pravi pregovor ...

Zvečer sem se podal na zadnji predvelikonočni obisk k Miranu na UPS, da sva kakšno rekla (in se malo posladkala, kar je Miranova zasluga), nato pa sem si privoščil zmerno divjo večerno vožjo po rimski obvoznici.

Za konec pa še recept: razrežite (po možnosti rdečo) pomarančo na kolobarje ali koščke, zadevo malo posolite, zalijte z zmerno količino oljčnega olja, dobro premešajte in servirajte mrzlo. No, mrzlo je že narejeno, torej lahko začnete. Ni slabo.