Skoraj navaden dan

-
Dan se začne z jutrom, mi pa ga začenjamo s sveto mašo. Danes je globoko zbranost zmotilo telefonsko zvonjenje. Ob takih prilikah pa ima telefonsko igranje prav poseben prizvok! Če imamo prepoved nošenja mobitelov na zasedanja in v komisije, so to pozabili zapovedati pri svetih mašah.

Dopoldne smo nadaljevali mrcvarjenje evangelizacije. Kljub temu, da vsi vemo, da je treba iskati in luščiti prvenstvene naloge in smernice, vsak doda še kakšen stavek, tako da se ne čudite, če bo na koncu nastal dokument z dvesto smernicami pri vsakem poglavju!

Popoldne smo imeli skupno zasedanje, kjer smo potrdili zapisnik, prisluhnili natančnemu poročilu pravne komisije, ki je presodila in odločila o prvih šestih zadevah, ki so pravne in organizacijske narave vodstva naše družbe in pokrajin. Mnenje je tako natančno, da bomo le pri nekaterih dvignili roke in potrdili (ali nasprotovali) ... Po natančni razlagi navodil so sledili napovedani pisni in ustni prispevki sobratov na prvi tematski sklop Vrnitev k don Bosku. Kolikor ljudi, toliko čudi, pravi pregovor ...

Zvečer sem se podal na zadnji predvelikonočni obisk k Miranu na UPS, da sva kakšno rekla (in se malo posladkala, kar je Miranova zasluga), nato pa sem si privoščil zmerno divjo večerno vožjo po rimski obvoznici.

Za konec pa še recept: razrežite (po možnosti rdečo) pomarančo na kolobarje ali koščke, zadevo malo posolite, zalijte z zmerno količino oljčnega olja, dobro premešajte in servirajte mrzlo. No, mrzlo je že narejeno, torej lahko začnete. Ni slabo.

Komentarji

  1. Renato12. marec 2008 ob 12:30

    Tudi midva s S. začenjava jutro z branjem Pisma, toda naju zmotijo le sosedje z jutranjim brnenjem avtov, ko odhajajo v službe. Kako lepo je zjutraj poležavati s Pismom v roki...
    Aja, Suhi, povej ali treba pomarančo olupiti?... ups...

    OdgovoriIzbriši
  2. Marko12. marec 2008 ob 14:09

    Se pardoniram in preciziram, da je pomarančo dobro olupiti ... vaja dela mojstra ...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več