Prepovedana beseda

Jutranja maša je bila res zanimiva. V italijanski skupini, kamor sem se priključil, seveda obladajo liturgične zadeve, a včasih se tudi zatakne: zapeli smo prvo pesem, a ob zadnji besedi smo nekateri utišali glasove. Ker smo v postu, naj se beseda aleluja ne bi ravno pogosto pojavljala. Ker pa smo v Italiji, je bila zadeva kar hitro rešena in pri drugi kitici smo že normalno alelujali ...

V labirintih hodnikov salezijanske generalne hiše sem komaj našel pravo dvorano 3. skupine 4. komisije, kamor spadam. A bil sem med prvimi. Ura je tekla, zasedanje bi se moralo začeti, mi pa smo se gledali, kje so ostali. Štefan Turansky se je javil, da gre pogledat, če slučajno nimamo skupnega začetka v komisiji. In smo čakali dalje ... in čakali ... no, končno so prišli tudi ostali, razen Turanskyga, ki je prišel šele čez nekaj časa. Hodniki so res dolgi ...

Kako premagati spanec na teh zasedanjih? Odkril sem metodo, ki mi zelo pomaga, da sam ostajam buden: opazovati druge, kako jim padajo veke, se spet dvignejo in počasi zapirajo, sledi daljše obdobje mirovanja, nato pa se ponovi s celo glavo. Budnost zagarantirana!

V popoldanskem skupnem zasedanju smo potrdili zapisnik prejšnjega zasedanja, nato pa prisluhnili pripombam poročevalcev štirih komisij o prvem poglavju delovnega gradiva, ki govori o vrnitvi k don Bosku. Takoj nato smo spet odšli v skupine, kjer smo začeli z drugim poglavjem o
nujnosti evangelizacije. Koordinator naše skupine je Ricardo Tonelli z UPS-a, ki odlično vodi skupino. Danes smo se lotili dokaj kočljive teme: rušenja fraze evangeliziramo z vzgojo in vzgajamo z evangelizacijo. Mnenja na "akademski" ravni se zelo krešejo, kako je lahko evangelizacija podrejena vzgoji ...

Ob zaključku priporočam ogled španskih limonad tistim, ki imate čas, saj je španščina sestavni del naših pogovorov in hočeš nočeš moraš razumeti.