Objave

Prikaz objav, dodanih na december 27, 2009

Če bo mogel … bo plačal

Iz don Boskovega cvetnika Evzebij Calvi iz Palestra (Pavia) je bil zelo zaskrbljen in žalosten, saj starši zaradi denarnih težav niso mogli več plačevati bivanja v Oratoriju v Valdoccu. Ekonom don Bologna, ki se je skrbno držal don Boskovih navodil, male vsote ni dobil, zato jim je pisal, da če ne plačajo dogovorjene vsote, bodo primorani sina izpisati. Evzebij je vedel, da lahko samo don Bosko uredi stvari tako, da bo odpustil dolg, kot je to storil v podobnih primerih. A ni imel poguma, da bi ga prosil. Nekega dne don Bosko sreča Evzebija žalostnega in prizadetega, zato ga vpraša: »Kaj je s tabo?« »Moji ne morejo več plačevati bivanja in ekonom jim je pisal … Zato bom moral prekiniti študij.« »A si don Boskov prijatelj?« »Oh, seveda!« »Torej bomo zadevo lahko rešili: piši očetu, naj ne skrbi za nazaj in za naprej naj plača, kolikor lahko.« »Oče bi rad plačal in bi bil vesel, če bi vedel, koliko bi določili …« »Koliko je plačal na mesec?« »Dvanajst lir.« »Dobro, napiši mu,

Kdo je večji grešnik?

Iz don Boskovega cvetnika Ob odprtju železniške proge Torino-Ciriè-Lanzo je torinski upravnik prosil salezijanski zavod za pogostitev gostov. Don Bosko je sprejel in se je čutil dolžnega, da se udeleži pogostitve v Lanzu skupaj z Oratorijskim orkestrom. Slavje se je odvilo 6. avgusta 1876, ki so se ga poleg 400 gostov udeležili tudi ministri Depretis, Nicótera in Zanardelli, kraljev zastopnik. Po dolgih pogovorih je poslanec Ercole vzkliknil: »Don Bosko bere iz src. Naj nam pove, kdo je večji grešnik: Nicótera ali Zanardelli?« Don Bosko se je izvil, da ne more povedati, saj ne more in noče soditi po zunanjosti. »Še več,« je dodal don Bosko, »da nekoga poznamo, ni dovolj, da pride sem za eno uro, temveč mora opraviti duhovne vaje in premisliti preteklo življenje, se pripraviti na smrt, s katero se bo poslovil s tega sveta, ovrednotiti minljivost zemeljskih stvari in dragocenost nebeških, Božjo sodbo, večnost! (…) Premisliti je potrebno, kako bodo v trenutku smrti dobra dela zadovol

V nedeljo boste šli k sveti maši

Iz don Boskovega cvetnika Don Bosko je z don Barbanom, župnikom v Mirabellu Monferratu (Alessandria), odšel na prijateljski obisk k odvetniku Patruccu. Ko se je vračal v zavod, je množica, ki je bila na ulici, poklekovala v znak spoštovanja in ga prosila za blagoslov. Gospa Alojzija Pasino, ki že dve leti ni mogla več hoditi zaradi paralize, ki je prizadela njene noge, si je zaželela, da bi jo prinesli na ulico, po kateri bo šel don Bosko. Ko se je don Bosko približal, je gospa vzkliknila: »Blagoslovite me, blagoslovite me!« Don Bosko se je ustavil in se očetovsko pozanimal o usmiljenja vrednem dogodku. »Kako ste, dobra gospa?« »Ko bi vedeli! Že nekaj časa ne morem več k sveti maši, saj imam paralizirane noge …« Don Bosko ji je podelil blagoslov Marije Pomočnice in ji naročil: »V nedeljo boste šli k sveti maši.« »Jaz? Kako neki bom šla v cerkev, če pa …« »Da se razumemo: v nedeljo … zaupajte Mariji … in pogumno!« Naslednjo nedeljo se je Alojzija Pasino odpravila do župnijske