Moje življenje

Pester in zanimiv petek se izteka. Dogajalo se je toliko stvari, da komaj dohajam. Na hitro: angolska "razstava" se bohoti pri cerkvenem vhodu. Ne boste verjeli, a podgoriški salezijanci (don Nosh Gjolaj) imajo pravo etnološko zbirko. Ko si na meji med slovansko, ilirsko in albansko kulturo, se je vanjo najbolje vreči. Razložim še kasneje, zakaj ... V tej zbirki se nahajajo celo nekateri predmeti iz keltskega obdobja! Uspel sem videti na lastne oči pravo umetniško poslastico, neke vrste ikono Jezusovega srca, katere okvir je spleten iz tankih srebrnih žic, avreola prav tako, le da so srebrne žice pozlačene ... Danes se je začela tudi vizitacija barskega nadškofa magr. Zefa Gashija v župniji. Ker je bil petek, so bile za kosilo ribe, ki jih ne maram. Sem pa zato zvedel, kako ribe vseeno vedo, kdo jih je. Namreč, če zapalavajo v vinu, pomeni, da jih je pohrustal človek, če pa izplavajo v vodi, jih je pojedel pes ... Da ne pozabim še ene zelo zanimive postne pokore: tukajšnja s...

Podgorica. Mesto v polnem razcvetu. Črnogorci pač ne "šparajo". Novi poslovno-stanovanjski objekti, novi bulivarji, nove četrti rastejo kot gobe po dežju. Moderno mesto, polno življenja, je dobilo nov Ruski most, samo za pešce. Od Milleniuma, ki ima poleg voznih površin tudi široke pločnike, je oddaljen le nekaj deset metrov, a kaj zato ... Kako prijetno se je ob večerih sprehoditi po centru mesta, ki je zaprt za promet, a poln ljudi, poln življenja. Sredi tedna je nemogoče dobiti prazen prostor v kafani ... Že Marjan (šefe pisarne Centra za odgoj i obrazovanje Don Bosco) je pripovedoval, da ni pravice na na svetu. Evropa je brezcarinska unija, Črna Gora tega nima. Ni pravice. Po Evropi potujemo brez vizumov, Črna Gora jih potrebuje. Ni pravice. V Evropi je zavladala recesija. V Črni Gori so vedno bili v recesiji, torej nič novega. Ni pravice. Vsi živijo mirno, veselo in zadovoljno. Da zapišem še boljše govorance, ki so se dogajale pri kosilu. Čistilka Tina in hišnik Anto pro...

Končno sem spet v Črni Gori. Po predolgem času sem si le vzel čas in samodejno odpotoval k salezijancem v Podgorico. Dolga hrvaška avtocesta, okusni čevapćići v Sarajevu z Jelen pivom ter masivne zasnežene črne gore ob Pivskem jezeru so dvigale navdušenje. Delavni salezijanci so komaj imeli čas za dobrodošlico, ki je sicer nisem iskal, saj sem že navajen tukajšnjega ritma življenja. Pevske vaje in športni večer s Slovenci v Podgorici sta napolnili včerajšnji večer. Tajnik Marjan, vedno nasmejan pristni Črnogorac, mi je že prinesel polnilec za mobitel, ki sem ga bil pozabil doma. A ne navadnega. Sedaj lahko polnim aparatek, zraven pa še priklopim slušalke in poslušam glasbo. Priznam, da nisem vedel, da obstajajo tudi taki polnilci. V "uradnem" paketu ga ni bilo ... Črna Gora vedno znova preseneča. Podgorica se razvija v moderno zahodno mesto, nastajajo nove in nove široke ulice, moderni poslovno-stanovanjski objekti, predvsem pa sije toplo sonce in vabi, da cvetje že odcveta ....