Objave

Prikaz objav, dodanih na julij 27, 2008

Zacetek konca

Slika
Predzadnji dan zadnjega dne v mesecu. Zjutraj sem se zelo potrudil in vstal ob 6.00 ter se pripravljal na maso, ki pa je seveda ni bilo ... Pri dopoldanskih delavnicah smo izdelovali krize iz "skurjenih" vzigalic. Tokrat se je italijanska ekipa ze aktivno vkljucila in polno sodelovala. mislim, da bodo kar dobri. Prvi vtis je vedno varljiv ... Pri opoldnaski mizin nas je bilo kar 17! Na obisk so prisle tudi s. Zvonka, odgovorna za misijone pri sestrah HMP in dve iz Brazilije. Seveda se je poznalo tudi na mizi ... Popoldne smo se zbasali v avto in s. Maribel nas je odpeljala v Quatro de Abril. Skoraj do cilja. Tik pred koncem se je avto ustavil ... no, odpesacili smo do prostora s "cerkvijo", kjer so nas otroci ze cakali. Brez tezav smo si razdelili delo: pobarvanke in igre z zogo. S. Maribel je uspela postimati avtomobil in je izginila iz prisorisca, zato pa so nas prisle pogledat zgoraj omenjene sestre. Zakljucek je bil, kot se spodobi za zadnjic. Predali smo stafet

Ledena fanta

Slika
Kljub temu, da smo ze vsega navajeni (!), se vedno zgodi se kaj novega. Ali pa smo postali obcutljivi zaradi pocasnega poslavljanja ... Vcerajsnji dan je bi za naso skupino "navaden". Delavnice dopoldne v centru, popoldne pa zadnjic na podruznici Rosario. S. Jurasi je pobarala tudi Italijane, ce bi se pridruzili in spoznali okolje, pa niso imeli casa, ker so bili zmenjeni za sestanek ... V Rosario je bilo prijetno, le slovo je pritisnilo na srce. Nazaj grede nas je Bebusa preljala k sebi domov, kjer smo spoznali njeno mamo, nato pa nas je povabila se na pijaco v sosednjo gostilno. Tako sem prvic sedel v cisto pravi angolski gostilni in se hladil z zaledenelo fanto. Bili smo sami, kasneje je prisel se Bebusin brat. Nisem pa izvohal, kdo vodi to gostilno. No, nekdo od zlahte gotovo ... Zvecer smo "uradno" predali stafeto Italijanom. Vsi skupaj, tudi sestre, smo imeli sestanek in si med drugim ogledali fotografije iz nasega zivljenja in dela ter porocali nase izkusnje.

"Bozje" volitve

Naj tokrat nacnem resnejso temo. Opazanja ob blizajocih se volitvah. V zraku je cutiti, da bodo volitve. Tudi pri mladih veckrat zasledim to temo. Tudi pri nas bodo volitve, a tukaj to poteka cisto drugace. Ministrstvo za solstvo je podaljsalo "zimske" pocitnice iz dveh tednov na mesec in pol! Seveda se vecina jezi, ker ne bo sole in bo slo leto mimo, ne da bi se kaj naucili. A taka je politika: zaradi priprav na volitve in samih volitev pouka ne bo, saj so menda profesorji v volilnih komisijah in aktivni clani ... pa naj bodo to drzavne ali misijonske sole. Tudi v nasem centru so pritiski veliki: vsak dan pride kaksna zelja po zborovanju te ali one stranke, po zbiranju podpisov za to ali ono stvar ... sestre se zaenkrat uspesno upirajo in vzdrzujejo "nevtralnost" centra ... Te dni je vlada razposlala drugo posiljko prevoznih sredstev, menda vsem podjetjem in direktorjem. Torej spet na stotine vozil na racun "velikodusne" vlade. A izkusene sestre ze napov

Hitra Afrika

Preziveli smo zadnji ponedeljek v Bengueli. Tako je, zjutraj je padlo "povelje", da v soboto odpotujemo v glavno mesto Luando, kjer bomo pri slovesnostih ob 25-letnici prihoda sester HMP v Angolo, nato pa bomo tri dni cakali na prevoz domov. Meni se bo kar zmesalo ... Pa tudi sicer je bil dan poln novosti in sprememb. Kristina se je pocutila slabo ze nekaj dni, zato je odsla na analizo. Rezultat: negativen! Pohvalno. Verjetno jo matra poslavljanje tako kot vse po malem ... Prav zato sva z Lavro sama odkorakala v Santissimo. No, skoraj sama, pridruzila sta se nama se Jamba in Nito, kasneje pa se Bebusa, tako da nisva imela tezav ... mogoce eno: bila sva zadnjikrat v Santissimo ... Doma pa naju je ze cakalo presenecenje: prisli so novi prostovoljci, pet po stevilu, iz Italije. Ce smo bili mi taki na zacetku, potem me je kar malo sram ... a bo ze. Sledila je sveta masa v zupnijski cerkvi, ki jo je vodil cisto ta pravi zupnik Santiago, ki se je vrnil iz oddiha v svoji domovini Pa

6-urna masa

Slika
Nedelja diakonskih in duhovniskih posvecenj v benguelski skofiji. 20-minutna hoja do Capelinhe, hriba na jugu Benguele je potekala v koloni valecih se mnozic na ta praznik. Seveda vsak s svojo sedilijo. No, nam so jih pripeljale sestre. Ob 9.00. Kar nekajtisocglava mnozica se je zbrala ob 11 diakonih in 12 duhovnikih ... predstavitev in samih posvetitev kar ni bilo konca in kraja. Ob 14.50 je imel uceni novomasnik zahvalni govor, kot ga se nisem slisal: "Danes se je dopolnil eshatoloski dan. Kerigma se je dovrsila in pnevmatolosko gledano ...". Preprosto ljudstvo, sestre in moja malenkost smo se samo hihitali ob najvisjih dognanjih sodobne teoloske misli, ki jo razumejo samo najbolj pametni profesorji. Po moje je se Sveti Duh ne ... Roni in Lavra nista nic zamudila, ker nista nic razumela. Ob 16.00 smo imeli kosilo, nato pa smo vsi zagoreli pocivali v senci sestrske hise, nakar smo zgrabili priliko in odsli na srecanje mladih v zupnijo. Nismo cisto dobro razumeli, kam gremo,