Zacetek konca

Predzadnji dan zadnjega dne v mesecu. Zjutraj sem se zelo potrudil in vstal ob 6.00 ter se pripravljal na maso, ki pa je seveda ni bilo ...
Pri dopoldanskih delavnicah smo izdelovali krize iz "skurjenih" vzigalic. Tokrat se je italijanska ekipa ze aktivno vkljucila in polno sodelovala. mislim, da bodo kar dobri. Prvi vtis je vedno varljiv ... Pri opoldnaski mizin nas je bilo kar 17! Na obisk so prisle tudi s. Zvonka, odgovorna za misijone pri sestrah HMP in dve iz Brazilije. Seveda se je poznalo tudi na mizi ...
Popoldne smo se zbasali v avto in s. Maribel nas je odpeljala v Quatro de Abril. Skoraj do cilja. Tik pred koncem se je avto ustavil ... no, odpesacili smo do prostora s "cerkvijo", kjer so nas otroci ze cakali. Brez tezav smo si razdelili delo: pobarvanke in igre z zogo. S. Maribel je uspela postimati avtomobil in je izginila iz prisorisca, zato pa so nas prisle pogledat zgoraj omenjene sestre.
Zakljucek je bil, kot se spodobi za zadnjic. Predali smo stafeto Italijanom, otrokom pa razdelili bombone. Zacuda so lepo sedeli v krogu in se niso prav nic "grebli" kdo bo prej dobil. Ja, to je afrisko podezelje, kjer je olika ze (se) v krvi ...
Ker s. Maribel se ni bilo, smo odpesacili domov. Hoja po prasni cesti sredi "puscave" je svojevrstno dozivetje, ki ostane. Prah iz oblacil, ust in oci je mogoce izbrisati, kar pa ostane v srcu, pac tezko ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci