Zacetek konca

-
Predzadnji dan zadnjega dne v mesecu. Zjutraj sem se zelo potrudil in vstal ob 6.00 ter se pripravljal na maso, ki pa je seveda ni bilo ...
Pri dopoldanskih delavnicah smo izdelovali krize iz "skurjenih" vzigalic. Tokrat se je italijanska ekipa ze aktivno vkljucila in polno sodelovala. mislim, da bodo kar dobri. Prvi vtis je vedno varljiv ... Pri opoldnaski mizin nas je bilo kar 17! Na obisk so prisle tudi s. Zvonka, odgovorna za misijone pri sestrah HMP in dve iz Brazilije. Seveda se je poznalo tudi na mizi ...
Popoldne smo se zbasali v avto in s. Maribel nas je odpeljala v Quatro de Abril. Skoraj do cilja. Tik pred koncem se je avto ustavil ... no, odpesacili smo do prostora s "cerkvijo", kjer so nas otroci ze cakali. Brez tezav smo si razdelili delo: pobarvanke in igre z zogo. S. Maribel je uspela postimati avtomobil in je izginila iz prisorisca, zato pa so nas prisle pogledat zgoraj omenjene sestre.
Zakljucek je bil, kot se spodobi za zadnjic. Predali smo stafeto Italijanom, otrokom pa razdelili bombone. Zacuda so lepo sedeli v krogu in se niso prav nic "grebli" kdo bo prej dobil. Ja, to je afrisko podezelje, kjer je olika ze (se) v krvi ...
Ker s. Maribel se ni bilo, smo odpesacili domov. Hoja po prasni cesti sredi "puscave" je svojevrstno dozivetje, ki ostane. Prah iz oblacil, ust in oci je mogoce izbrisati, kar pa ostane v srcu, pac tezko ...

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več