Moje življenje

Ker v Podgorico prihaja večji od mene, je čas, da zaključim svoje delo in življenje v tem delu sveta. Prav ob zaključku sta me Nosh in Janez povabila še na kratek obisk Skadra in njegove okolice. Medtem ko je Nosh predaval študentom v salezijanskem zavodu, sva z Janezom obiskala njegovo Berdico. Predvsem pa je bilo zanimivo poslušati albanske kmetijske nasvete. Zatorej ni čudno, zakaj Janezu tukaj v Podgorici vse ženske zavidajo njegov vrt ... Prav tako so se na vsakotedenskem športnem večeru zbrali podgorički Slovenci (beri diplomati, gospodarstveniki in vse, kar se nahaja tukaj vmes), ki so tokrat prišli v tako velikem številu, da so lahko odigrali pravo košarkaško tekmo. Čeprav se nimam za strastnega igralca, sem imel tokrat dober namen postopati po igrišču, a ker je pomoč sobratu na prvem mestu, sem se tudi temu (brez težav) odpovedal. Ker je namreč tukaj na obisku tudi Rudi iz Celja, so mu bili prav samo moji športni copati, kajti vsi drugi imajo precej večje noge ... Novi...

Čas v Črni Gori se mi nezadržno izteka, kar se pozna po nekaterih žolčnih klicih, kdaj se vrnem domov ... A kaj hitro pozabim na to ob neverjetnih dogodkih, ki jih zna najlepše podoživeti tukajšnji tajnik Marjan, saj raznorazne dogodke kar stresa iz rokava. Eden takšnih se je zgodil, ko je šel tukajšnji Don Boskov center prijavit na davčni urad. Seveda so v takih institucijah zvedavi in natančni, zato je priznal, da je ustanovitelj Centra Katoliška cerkev. A to ni še nič. Sledila je zahteva davčne uradnice, da se mora na uradu zglasiti ustanovitelj Cerkve! Ob taki zahtevi bi se vsak zmedel in Marjan je le nekako ugotovil, da bi to lahko bil papež. Uradnica je papeža očitno poznala, saj ji je bilo jasno, da se on res ne bo zglasil na uradu, a je povprašala, če ima kakšnega namestnika, ki bi lahko prišel ... Ob vsem smehu, ki ga ni bilo konca, smo se spomnili, da Marjan premalo pozna katekizem, saj je ustanovitelj Cerkve Jezus. Seveda smo sestavili celo zgodbo ob predpostavljanju, da ...