Objave

Prikaz objav, dodanih na maj 1, 2016

24 let

Slika
... je tega, ko smo končali srednješolsko šolanje na tedaj sveže sveži Gimnaziji Želimlje. Čeprav so se uradno imenovali zaključni izpiti, smo se poimenovali maturanti '92. Pet maturantov, danes pet salezijancev, še vedno vztraja na skupni poti, kljub tolikim različnostim, ki se z leti le še poglabljajo, različnim karatkterjem in včasih s popolnoma različnimi pogledi. Tudi letos smo si vzeli čas zase in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Prva postaja je bila pri salezijancih v Žepčah. Salezijansko velikodušni sprejem, še boljše kosilo, voden ogled in zaključek v salezijanski kleti. Spoznali smo še Kristusa gimnastičarja in uporabne voziček za zaboje ... Kaj še hočeš boljšega? Naučili smo se zaupanja v Božjo previdnost in gostoljubja ... Druga postaja je bila Sarajevo. In z njim bosanske piramide. Pa Tunel spasa. Lepo po vrsti: Baščaršija je milina kakšne carigajske tržnice. Prodajalci niso vsiljivi, pa še razumeš jih. To je bilo dovolj, da ta kraj še

Don Boskove stvari: Čudežne kroglice

Slika
P oslednja sem. V špranji te šatulje ležim pozabljena že več kot sto let. Nikoli me ni nihče odkril. Sem ena prvih, ki jih je oblikoval tisti bogoslovec vedrega videza in skodranih las. Vsi so dejali, da smo čudežne. In res je tako. Po svojih sestricah sem videla izredna ozdravljenja. Kljub vsemu smo bile le kroglice iz kruhove sredice z nekaj rjavega sladkorja. A Janez Bosko, bogoslovec, ki nas je pripravil, nas je uporabil na zelo moder način: ozdravljal je bolnike! Seveda je bil recept bolj zahteven. Bolnik, ki se je želel poslužiti naše izredne zdravstvene moči, se je moral priporočiti Mariji, prejeti zakramente in zmoliti Zdrava Marija, Pozdravljena Kraljica in druge molitve k Mariji. Predpis kombinacije zdravil in molitev je včasih veljal tri dni, včasih devet. Tudi najbolj bolni so ozdraveli. Ne vem ali zaradi našega zdravstvenega učinka ali zaradi molitev k Mariji, toda sloves bogoslovca zdravnika se je hitro razširil. Vedno več ljudi je hitelo k novemu zdravniku. Včasih se

Cvičkova princesa in srbski policisti

Slika
Pred časom smo se verženski salezijanci mudili v vojvodinski Mužlji pri tamkajšnjih salezijancih. V kletnih prostorih nove telovadnice ob pokušanju dobre kapljice, ki jo pridelujejo tamkajšnji vinarji, je beseda nanesla na kakšno »strokovno« izmenjavo. Seveda nisem mogel zamolčati, da osebno poznam cvičkovo princeso Majo in se bolj kot ne samovoljno dogovoril za njen obisk. Na poti do tega obiska pa sem jo dobil po glavi! No, še bolj pa cvičkova princesa sama … V nadaljevanju sledi nekaj stavkov iz njenega dnevnika: ... Ko sem sedla nazaj v svoj avto, sem si dejala: Suhi, uvod za članek na tvojem blogu imam sestavljen! Seveda me je navdihnila vožnja s srbskim policijskim avtomobilom pred tem. A sem kmalu izgubila rdečo nit, saj je danes pogled nazaj malo drugačen. S Suhijem sva se odpravila v Vojvodino, v Zrenjanin oz. v Mužljo, kjer delujejo naši salezijanci. Tam so ljudje zares še revni, kot pri nas pred mnogimi leti. Starejše žene z rutami, zavezanimi pod brado in ukrivlj