Objave

Prikaz objav, dodanih na februar 24, 2008

Salezijansko poslanstvo

Slika
Težki oblaki se zbirajo nad našimi glavami in nič ne kaže, da bi jih kakšen veter razpotegnil. To je opis pogleda skozi okno, drugače pa uživamo v bratskem občestvu. Nadaljevali smo duhovne vaje, tokrat že bolj "salezijansko oprijemljivo". Baje je celo Mao Ce Tung v svoji Rdeči knjigi zapisal, da bi moral poveličevati Janeza Boska, ki je skrbel za najbolj ubogo mladino in zanje odpiral šole. Voditelj duhovnih vaj nam je dokazal, da napačno razumemo svojo karizmo: Pri razločevanju sledimo zaporedju: poslanstvo-dejanovsti in ustanove-namembniki. Prav pa je: poslanstvo-namembniki-dejanovsti in ustanove. Tako nekako lahko strnem današnji dan duhovnih vaj. Spet se je največ dogajalo pri skupni mizi. Po naključju sem "padel" v skupino južnoitalijanskih sobratov, med katerimi je bil tudi vikar vrhovnega predstojnika, ki sem ga spoznal v popolnoma novi luči. Po uvodnem leporečenju od kod prihajaš, kaj delaš, koliko salezijancev vas je in koliko je novincev (za pogovore na t

Ni dovolj ljubiti

Slika
Samo stavek iz današnjega dneva duhovnih vaj naj bo dovolj: "Amor, aut similes invenit, aut similes facit". Po domače povedano, ljubezen nas najde podobne ali pa nas podobne naredi. Iz pogovora pri kosilu: Argentina je v največji krizi poklicev, zato se bo čez dve leti pet inšpektorij združilo v dve. Inšpektorija v La Plati ima vsega 74 sobratov, je povedal inšpektor Lopez Horacio. Poleg njega pa se je delegat indijske inšpektorije Bagalore Anchukandam Thomas pohvalil, da je ravnatelj več kot 100 sobratom v eni sami formacijski skupnosti! V Indiji je 10 inšpektorij in se bodo zaradi velikega števila sobratov še delile ... Na drugem vogalu mize pa me je pokrajinski svetovalec za vzhodno Azijo Vaclav Klement spraševal, koliko let imam. Hitro je ugotovil, da smo v naši inšpektoriji zbor vodili po sistemu: star inšpektor, mlad delegat. Oddahnil pa si je, ko je izvedel, da nisem najmlajši sobrat na zboru. Dodal je še, da je treba zanj posebej moliti, namreč na prejšnjem zboru je n

Da mihi animas, coetera tolle

Slika
Kljub vsemu so te duhovne vaje nekaj posebnega: že število 233 je ogromno, a vse teče v tako lepem redu, da če bi količkaj zamudil, ne bi dobil več prostega sedeža v kapeli ... danes je bil dan za mistiko in asketiko. Sliši se zelo učeno, a don Boskovo geslo Daj mi duše, vse drugo vzemi, je tako globoko, da se da obravnavati tudi s teh dveh stališč. Ob koncu se je pridigar vprašal, če lahko govorimo o don Boskovi erotični ljubezni. In si je odgovoril z da, če obravnavamo don Boskovo ljubezen do Boga z enačajem, torej ljubezen je Bog. Poleg teh kar težkih misli pa sem spoznal nov košček sveta in domovine. Že v Torinu me je pokrajinski svetovalec za zahodno Evropo Španec Filiberto spoznal kot tistega Marka, ki je vozil avto po Leonu v prejšnjem tisočletju. Namreč leta 1998 me je Janez P., takrat šef Salezijanskega vestnika, vzel s seboj na evropsko srečanje SV v Leon in od takrat s Filibertom nisva prekinila stikov. Sedaj sva se ponovno zmenila, da greva ob 10. zvečer z avtomobilom na sl

Konec prve "šestnajstine"

Slika
Končno sem prišel na zeleno vejo. V Rimu je to lažje, saj je mediteranska klima, ki zelo prija ... Danes smo zaključili še en intenzivni dan. Dopoldne so se nadaljevala poročila delegatov: dikasterija za misijone, dikasterij za ekonomijo, regija Južna Amerika, regija Interamerika in končno regija Italija in Bližnji vzhod. V slabih dveh dnevih sem spoznal cel salezijanski svet podolgem in počez. In to zelo realistično: na vzhodu sonce pač vzhaja, na zahodu zahaja, prav tako tudi salezijanska družba ... Počasi se pletejo vezi med Jose Luisom (zagrizenim kolumbijskim kofetarjem, sobratom pomočnikom, ki je leto mlajši od mene!), tudi madridski Migeuel Angel je med temi, pri večerji pa sva se zavohala še z angolskim delegatom Martinom (ta pravi urugvajski misijonar), ki je skoraj skočil na mizo, ko je izvedel, da sem jaz tisti prostovoljec, ki lazim v Benguelo ... Sicer smo popoldne začeli (bolje: iz Torina nadaljevali) duhovne vaje. Uvodno razmišljanje: UPANJE. Zelo optimistično, če ne bi

Začetek "posedanja"

Slika
Po dobro prespani noči, tokrat že v Rimu, smo začeli z delom tako intenzivno, da sem zvečer kar padel v posteljo. Zbrali smo se v veliki dvorani, vsak s svojo "potovalno" torbo in vsem materialom, ki ga bomo baje rabili za zbor. Zasedanje je dokaj neuradno odprl vrhovni predstojnik brez velikega pompa in procedur. Zanimivo ... Najprej so imenovali tajništvo, ki ga je zasedlo 5 sobratov, nato pa so se začele predstavitve po dikasterijih in regijah. Po 25 minut smo se nagledali in naposlušali: dikasterij za vzgojo, dikasterij za mladinsko pastoralo, dikasterij za družbeno obveščanje, regija Vzodna Azija-Oceanija, regija Južna Azija, regija Severna Evropa, dikasterij za salezijansko družino, regija Afrika in Madagaskar in regija Zahodna Evropa. Pa to še zdaleč ni vse, nekaj nas še čaka ... Od 233 delegatov poznam komaj kakšnega, saj se res vidimo enkrat na dan, ali pa še to ne ... sicer se pa nekako avtomatsko bolj družimo z Vietnamci, Španci, korenine pa bom pognal tudi pri Kol

Po krajih salezijanske svetosti

Slika
Drugi dan našega torinskega romanja po poteh ustanovitelja smo lahko podoživeli don Boskovo življenje po odlično pripravljenem itinerariju salezijanca Alda Girauda. Dopoldan smo posvetili Valdoccu: cerkev sv. Frančiška Saleškega, kapela Pinardi, oratorij in don Boskove sobe so bile štiri postaje udejanjene don Boskove karizme. Ob 12. uri smo imeli sovesno sveto mašo v baziliki Marije Pomočnice. Pri nas še nisem doživel take maše! Več kot 300 duhovnikov, fanfare in orgle na koru, neposredni prenos ne le na 12 velikih monitorjev v sami cerkvi, tudi satelitski prenos na Telepace, ki jo gleda "le" nekaj milijonov ljudi. Don Chàvez je lahko s ponosom zrl v nabito cerkev in se Mariji zahvaljeval za tolik in takšen blagoslov v salezijanski družbi. Popoldne smo naredili invazijo na Colle don Bosco. Ko pride 5 avtobusov, se vsi umikajo in tako velika skupina pride povsod. Celo zvonovi so nam zapeli z vsemi močmi. Kdo drug kot slavni ravnatelj Luigi Basset nas je pričakal, nas vodil in

Dnevi, kot jih ni bilo ...

Slika
"Bodimo znamenje in nosilci Božje ljubezni mladim." S temi besedami je vrhovni predstojnik Pascual Chavez med sveto mašo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Torinu odprl 26. vrhovni zbor. Prvi dnevi so namenjeni romanju 233 delegatov iz vsega sveta po krajih salezijanske svetosti. "Zdi se mi spodbudno, da smo Vrhovni zbor začeli v zibelki naše karizme, v krajih, kjer je don Bosko uresničil pastoralno delo, ki si ga je pridobil v šoli duhovnega voditelja Jožefa Cafassa. Ni dvoma, da je stik s Cafassom v konviktu in z mladimi v cerkvi sv. Frančiška Asiškega odigral odločilno vlogo v don Boskovem poslanstvu. Simbolično se mi zdi," še poudarja Pascual Chavez, "da je bil izvir oratorija prav v srečanju z mladeničem v trenutku, ko je don Bosko obhajal sveto mašo." Spomin na srečanje z mladim Jernejem Garellijem, prvim don Boskovim gonecem, je bila glavna nit govora Pascuala Chaveza, ki ga je strnil v tri točke: "Začeti v krajih, kjer se je rodila naša Družba,