Objave

Prikaz objav, dodanih na maj 1, 2011

Hvaljen bodi, Gospod

Slika
Pred Najsvetejšim na prvi petek v cerkvi Srca Jezusovega v Podgorici. Hvaljen bodi, Gospod, za Matjaževo pesem o Dominiku vzorniku, ki smo jo zjutraj med zajtrkom na glas nabijali in tako na vsa vrata privabili sestre in zaposlene, da so zgroženi spraševali: »Pa što je to?« Hvaljen bodi, Gospod, za sončno vreme in sobrata Vikija, ki je osedlal svojega konjička in me povabil pozadi na zanimivo pot v Emavs. Hvaljen bodi, Gospod, za kraljevo cesto od Virpazarja do Ulcinja, ki v svojih ovinkih in vzponih ob obronkih Skadarskega jezera skriva tvoje neokrnjeno stvarstvo in rešuje čast ekološke Črne Gore. Hvaljen bodi, Gospod, za zavarovani in urejeni kostanjev in oljčni gozd na najini poti, ki je užil tvoje žarke in naju blažil s svojo senco. Hvaljen bodi, Gospod, za ovce, koze, konje, osle in krave na poti, ki preživljajo tukajšnje pristne prebivalce, ki se niso pustili toku časa in se trmasto držijo svojih navad. Hvaljen bodi, Gospod, za najjužnejši konec Črne Gore in Ado Bojano, kjer

Poprvomajska vnema

Slika
Tule na jugu je res zanimivo. V Črni Gori obstaja lepa krščanska navada, da se državni praznik premakne na delovni dan, če slučajno pride na nedeljo! No, ni ravno krščanska navada, čeprav je katoliški liturgični koledar naravnan nekako podobno, da se kakšen svetnik »umakne« slovesnemu prazniku in se praznuje naslednji dan … Potem si lahko predstavljate, kako dolgo smo tukaj praznovali prvomajske praznike. Ker je bil 1. maj v nedeljo, se je prestavil na ponedeljek in drugi praznični dan na torek. To pa še ni vse! V nedeljo so v centru Podgorice pripravili sindikalni shod, kjer so udeleženci zahtevali nova delovna mesta in več dela …nato pa dva dni praznovali! Animatorji so Matjažu v slovo priredili večerni piknik in tako smo odprli novo sezono pečenja na terasi salezijanskega zavoda. Lotili so se roštilja in uspešno opravili izpit iz pečenja. Sicer pa za Črnogorce to ne bi smelo biti pretežko. Sploh pa ugotavljam, da tukaj ni nobenega miru pred mladino. No, še sreča, vsaj nekje, ko s

Salezijanec pomočnik Štefan Sándor

Slika
Vrhovni postulator salezijanske družbe Pierluigi Cameroni je 27. aprila pisarni Kongregaciji za zadeve svetnikov oddal »Positio super martyrio« za salezijanca laika Šefana Sándorja, ki je bil iz sovraštva do vere ubit na Madžarskem 8. junija 1953. Je eden izmed mnogih mučencev, ki so v komunističnem režimu prelili svojo kri za Kristusa in Cerkev. Positio , ki jo je s sodelavcem, madžarskim salezijancem Jánosem Szökejem, sestavil Vicenzo Criscuolo, ofm, vsebuje kratek življenjepis Božjega služabnika in široko ter prepričljivo predstavitev njegovega mučeništva v formalnem in materialnem smislu. Posebej podčrta tudi njegove kreposti, še posebej njegovo prizadevanje ostati zvest poklicu salezijanca laika. Pričevanja in dokumenti so bogati in pomenljivi, pa naj govorijo o samem življenju Božjega služabnika ali o njegovem mučeništvu. Sedaj je potrebno počakati na odločitev svetovalcev zgodovinarjev, teologov ter komisije kardinalov in škofov. Štefan Sándor se je rodil v Szolnoku na

Pred šestimi leti

Slika
Gospodova pota so skrivnostna. Nikakor nisem načrtoval, da bom po šestih letih ponovno tako povezan s pokojnim papežem prav na istem kraju. Ob njegovi smrti sem tudi bil v Podgorici in takrat prvič občutil vesoljnost njegove osebnosti. Tudi v tukajšnji cerkvi je takrat potekala slovesna maša ob njegovi smrti, kamor so prišli verniki, diplomati, politični in cerkveni vrh Črne Gore. Današnja razglasitev za blaženega se sicer tukaj ni odrazlia tako slovesno in velikopotezno, smo se pa med drugimi zdravljicami (Matjaževo slovo, konec velikonočne osmine, bela nedelja) spomnili tudi novega blaženega papeža. Blaženi Janez Pavel II, prosi za nas.