Hvaljen bodi, Gospod

-
Pred Najsvetejšim na prvi petek v cerkvi Srca Jezusovega v Podgorici.

Hvaljen bodi, Gospod, za Matjaževo pesem o Dominiku vzorniku, ki smo jo zjutraj med zajtrkom na glas nabijali in tako na vsa vrata privabili sestre in zaposlene, da so zgroženi spraševali: »Pa što je to?«
Hvaljen bodi, Gospod, za sončno vreme in sobrata Vikija, ki je osedlal svojega konjička in me povabil pozadi na zanimivo pot v Emavs.
Hvaljen bodi, Gospod, za kraljevo cesto od Virpazarja do Ulcinja, ki v svojih ovinkih in vzponih ob obronkih Skadarskega jezera skriva tvoje neokrnjeno stvarstvo in rešuje čast ekološke Črne Gore.
Hvaljen bodi, Gospod, za zavarovani in urejeni kostanjev in oljčni gozd na najini poti, ki je užil tvoje žarke in naju blažil s svojo senco.
Hvaljen bodi, Gospod, za ovce, koze, konje, osle in krave na poti, ki preživljajo tukajšnje pristne prebivalce, ki se niso pustili toku časa in se trmasto držijo svojih navad.
Hvaljen bodi, Gospod, za najjužnejši konec Črne Gore in Ado Bojano, kjer se na bregovih v morje se iztekajoče se reke Bojane stiskajo prikupne restavracije, ki na zunaj delujejo kot barake, v nederjih pa skrivajo vso gurmansko kulinariko.
Hvaljen bodi, Gospod, za škampe in riž z morskimi sadeži, obarvan s sipino tinto, ki so ga nedrja ribjega restorana Miška položila predme in sem si kljub svoji izbirčnosti na koncu oblizoval prste.
Hvaljen bodi, Gospod, za poglede na neskončnost južno južnega Jadrana in prav tako skoraj neskončnih peščenih plaž tja do kilometre oddaljenega Ulcinja ter za veter, zaradi katerega te lahko sedaj hvalim, sicer bi se še vedno sušil na tisti mivki.
Hvaljen bodi, Gospod, za tripasovno cesto, ki pelje v center Ulcinja in jo tukajšnji prebivalci uporabljajo na poseben način: zunanji pas je namenjen parkiranju, srednji pas je namenjen ustavljanju, notranji pas pa je vozni pas.
Hvaljen bodi, Gospod, za ovinkasto obalno cesto iz Ulcinja do Bara, kjer se stikata morje in planine tako tesno, da ni prostora za nič več kot le za pot brez ustavljanja ob težkih mislih in preteklih dejanjih, kakršnakoli so že bila.
In končno, hvaljen bodi, Gospod, ki si navzoč ne v razkošni in hladno pozlačeni ter z vsem mogočim okinčani moštranci, temveč preprosto ležiš v topli lončeni skodelici, tako majhni na tako velikem oltarju, tako skrit za njenim robom, da te ni mogoče videti, mogoče pa te je čutiti …

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več