Poprvomajska vnema

Tule na jugu je res zanimivo. V Črni Gori obstaja lepa krščanska navada, da se državni praznik premakne na delovni dan, če slučajno pride na nedeljo! No, ni ravno krščanska navada, čeprav je katoliški liturgični koledar naravnan nekako podobno, da se kakšen svetnik »umakne« slovesnemu prazniku in se praznuje naslednji dan …

Potem si lahko predstavljate, kako dolgo smo tukaj praznovali prvomajske praznike. Ker je bil 1. maj v nedeljo, se je prestavil na ponedeljek in drugi praznični dan na torek. To pa še ni vse! V nedeljo so v centru Podgorice pripravili sindikalni shod, kjer so udeleženci zahtevali nova delovna mesta in več dela …nato pa dva dni praznovali!

Animatorji so Matjažu v slovo priredili večerni piknik in tako smo odprli novo sezono pečenja na terasi salezijanskega zavoda. Lotili so se roštilja in uspešno opravili izpit iz pečenja. Sicer pa za Črnogorce to ne bi smelo biti pretežko. Sploh pa ugotavljam, da tukaj ni nobenega miru pred mladino. No, še sreča, vsaj nekje, ko se jih večina salezijanskih ustanov pravzaprav skoraj otepa …

Ko smo že pri takšnih in drugačnih koledarjih, še ena »katoliška« zanimivost. Prišel je 3. maj, ko se je pri večerni maši cerkev napolnila skoraj do zadnjega kotička. Stari, mladi, otroci, družine, vse je drlo v cerkev tja do darovanja. In vsi so pred oltar nosili šope majhnih in preprostih, iz dveh vejic izdelanih križev. Nekateri so bili celo okrašeni s cvetjem, da so se komaj videli … Ta izredna množica je čakala le konec in s tem blagoslov teh križev. 

Ko sem kasneje začuden spraševal župnika, kakšen praznik je to bil, je samo skomignil z rameni, da je to ostanek starega katoliškega koledarja, ko je bil 3. maja praznik Svetega križa in tukajšnji ljudje imajo še dandanes lepo tradicijo, da te blagoslovljene križe odnesejo domov, zasadijo na polja in grobove …

Da sem se nekoliko oddahnil od mladih (!), sem se podal na obisk 6. črnogorskega knjižnega sejma na drugo stran mesta. Pripravili so ga kar v kleti garažne hiše velikega nakupovalnega centra. Na moje veliko presenečenje je sejem ogromen, a sem kmalu ugotovil zakaj. Tukaj se namreč prestavljalo tudi založbe iz Srbije (mislim, da jih je bilo največ), pa iz Bosne, veliko je bilo tudi muslimanskih knjig in vmes celo razstavni prostor Iranskega kulturnega centra! Seveda sem knjige kar požiral z očmi, za kaj več ni bilo časa. Poleg vseh modernih »zahodnih« uspešnic sem opazil kar nekaj vzhodnega (islamskega) vpliva, pa tudi pravoslavje je bilo zanimivo zastopano … povprečno pa so tukajšnje knjige s popusti vsaj pol cenejše kot pri nas na kakšnih sejmih!