Poprvomajska vnema

-

Tule na jugu je res zanimivo. V Črni Gori obstaja lepa krščanska navada, da se državni praznik premakne na delovni dan, če slučajno pride na nedeljo! No, ni ravno krščanska navada, čeprav je katoliški liturgični koledar naravnan nekako podobno, da se kakšen svetnik »umakne« slovesnemu prazniku in se praznuje naslednji dan …
Potem si lahko predstavljate, kako dolgo smo tukaj praznovali prvomajske praznike. Ker je bil 1. maj v nedeljo, se je prestavil na ponedeljek in drugi praznični dan na torek. To pa še ni vse! V nedeljo so v centru Podgorice pripravili sindikalni shod, kjer so udeleženci zahtevali nova delovna mesta in več dela …nato pa dva dni praznovali!
Animatorji so Matjažu v slovo priredili večerni piknik in tako smo odprli novo sezono pečenja na terasi salezijanskega zavoda. Lotili so se roštilja in uspešno opravili izpit iz pečenja. Sicer pa za Črnogorce to ne bi smelo biti pretežko. Sploh pa ugotavljam, da tukaj ni nobenega miru pred mladino. No, še sreča, vsaj nekje, ko se jih večina salezijanskih ustanov pravzaprav skoraj otepa …
Ko smo že pri takšnih in drugačnih koledarjih, še ena »katoliška« zanimivost. Prišel je 3. maj, ko se je pri večerni maši cerkev napolnila skoraj do zadnjega kotička. Stari, mladi, otroci, družine, vse je drlo v cerkev tja do darovanja. In vsi so pred oltar nosili šope majhnih in preprostih, iz dveh vejic izdelanih križev. Nekateri so bili celo okrašeni s cvetjem, da so se komaj videli … Ta izredna množica je čakala le konec in s tem blagoslov teh križev. 
Ko sem kasneje začuden spraševal župnika, kakšen praznik je to bil, je samo skomignil z rameni, da je to ostanek starega katoliškega koledarja, ko je bil 3. maja praznik Svetega križa in tukajšnji ljudje imajo še dandanes lepo tradicijo, da te blagoslovljene križe odnesejo domov, zasadijo na polja in grobove …
Da sem se nekoliko oddahnil od mladih (!), sem se podal na obisk 6. črnogorskega knjižnega sejma na drugo stran mesta. Pripravili so ga kar v kleti garažne hiše velikega nakupovalnega centra. Na moje veliko presenečenje je sejem ogromen, a sem kmalu ugotovil zakaj. Tukaj se namreč prestavljalo tudi založbe iz Srbije (mislim, da jih je bilo največ), pa iz Bosne, veliko je bilo tudi muslimanskih knjig in vmes celo razstavni prostor Iranskega kulturnega centra! Seveda sem knjige kar požiral z očmi, za kaj več ni bilo časa. Poleg vseh modernih »zahodnih« uspešnic sem opazil kar nekaj vzhodnega (islamskega) vpliva, pa tudi pravoslavje je bilo zanimivo zastopano … povprečno pa so tukajšnje knjige s popusti vsaj pol cenejše kot pri nas na kakšnih sejmih!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več