Don Boskove stvari: osel iz Generale
Sem močan in vzdržljiv. Naučil sem se, da ne kaže biti preveč samosvoj in trmast. Sicer pa nisem mula. V slednjem primeru bi mi jih krepko naložili. Siva dlaka ponazarja moje žalostno življenje. Še kot žrebeta me je kupil upravitelj »Generale«, zapora za mlade prestopnike v Torinu. Služil sem za prenašanje težkega orodja, ki so ga uporabljali mladi zaporniki med svojim prisilnim delom. Ko so se jih pazniki lotili s palicami in koli, so ti mladi ljudje iskali zaščito ob meni. Udarci in brce so padali po meni, kot da bi tudi sam bil zapornik. Fantje so bili žalostni, umazani in smrdljivi. Toda med vsem tem trpljenjem hranim skrivnost, ki je kot žarek v mojem ubogem življenju. Včasih je prišel na obisk mladih zapornikov poseben gost in jih založil s sladkarijami, predvsem pa s prijateljstvom in spodbudnimi besedami. To je bil mlad duhovnik, ki so ga klicali don Bosko. Iz zgodovine Leta 1855 je don Bosko dobil dovoljenje, da lahko odpelje na izlet v Stupinigi vse mlade iz torinskega mladin...