Moje življenje

Pretekli četrtek se je skupinica salezijancev podala na dolgo pot na hrvaško obalo. Cilj je bil kraj na otoku, katerih imen pa zaradi nacionalne varnosti ne bom izdajal ... Ob normalni uri je bil skupen štart tako iz Ljubljane kot iz Veržeja, skupaj pa smo se dobili nekje na hrvaški avtocesti, ki je, milo rečena, svinjsko draga. Tudi tokrat smo s seboj vzeli pomembnega vodiča, ki nam je kazal pot. Moški glas smo takoj krstili za Aloysiusa. Čeprav nam je na avtocesti delal same preglavice, saj je vedno hotel zaviti z le-te, pa nam je v obmorskem nadškofijskem mestu zelo prav prišel, da smo prišli brez težav na cilj. Prvi cilj je bila sama nadškofijska palača, kjer smo si zaslužili prvi sok ob lepem in prijetnem klepetu ... Sprehod po mestnem jedru smo zaključili s kosilom, med katerim pa, po tradiciji Emavsa, še nismo spoznali njega, ki lomi kruh ... Podali smo se dalje na trajekt in na otok, kamor nas je spremil domači župnik. Seveda je bil cilj našega potovanja župnijsko poslopje in c...

Podal sem se na pot, ki naj bi bila pot razločevanja, kam naprej v življenju ... Bog se je umaknil in mi prepustil prosto pot. Vsaj tako sem mislil. Zapustiti dobro delo, dobre prijatelje, najboljše sobrate, je vrlina vsakega redovnika. In se podati novim preizkušnjam naproti ... A iz tega "svobodnega" razmišljanja brez Boga, je Bog poslal komarje. Veliko komarjev in misel se je spremenila v fizično delo. V spremstvu stotine komarjev je Bog spregovoril tudi po naravi: kaj nisi kopriva, ki raste v močvari in spravlja človeka v nejevoljo? Ali praprot, ki mlada olepša šopek na ikebani, stara pa dela napoto na uhojeni poti in jo potepta živina kot steljo? Kako ujeti ravnotežje med svojim razumevanjem Božjega in predlagano razlago Božje volje predstojnika? Na brvi se dva ne moreta srečati: eden se mora vrniti na izhodišče ... Komarji so dobesedno prečesali lase na moji glavi. Mar niso že vsi prešteti? Tudi pogled preko objektiva je zahteval zvrhano mero potrpežljivosti, saj so se ...