Misijonske prigode
Italijanski misijonar iz Ekvadorja je pripovedoval, kako sta s sošolcem pripravljala zajca za kosilo … Bilo je to pred davnimi leti, pravzaprav po drugi svetovni vojni, ko se je pripravljal za salezijansko življenje v noviciatu. Kuhar je odšel na dopust, zato je učitelj njemu in njegovemu sošolcu naročal, da naj poskrbita za kuhinjo. Oba sta bila kmečka fanta, vajena težkega življenja v pomanjkanju. Tiste dni je neka gospa dobrotnica prinesla v noviciat lepo rejenega zajca, seveda že brez kože. Učitelj je naročil, naj ga spravita v zmrzovalnik in počakata do nedelje ter ga takrat pripravita za na mizo. Se pač spodobi, da je ob Gospodovem prazniku malo bolj slovesno kosilo … A kakorkoli sta računala, je bilo novincev preveč in zajca premalo. Zato sta se domislila druge poti. Da bi bil volk cel in koza sita, sta nalovila pet mladih mačkov, jih kar najbolj okusno pripravila in na Gospodov dan postregla vsem 40 novincem in učitelju. Vsi so se vsaj za silo najedli in na vse pretege...