Misijonske prigode
Italijanski misijonar iz Ekvadorja je pripovedoval, kako sta
s sošolcem pripravljala zajca za kosilo …
Bilo je to pred davnimi leti, pravzaprav po drugi svetovni
vojni, ko se je pripravljal za salezijansko življenje v noviciatu. Kuhar je
odšel na dopust, zato je učitelj njemu in njegovemu sošolcu naročal, da naj
poskrbita za kuhinjo. Oba sta bila kmečka fanta, vajena težkega življenja v
pomanjkanju.
Tiste dni je neka gospa dobrotnica prinesla v noviciat lepo
rejenega zajca, seveda že brez kože. Učitelj je naročil, naj ga spravita v
zmrzovalnik in počakata do nedelje ter ga takrat pripravita za na mizo. Se pač
spodobi, da je ob Gospodovem prazniku malo bolj slovesno kosilo …
A kakorkoli sta računala, je bilo novincev preveč in zajca
premalo. Zato sta se domislila druge poti. Da bi bil volk cel in koza sita, sta
nalovila pet mladih mačkov, jih kar najbolj okusno pripravila in na Gospodov
dan postregla vsem 40 novincem in učitelju. Vsi so se vsaj za silo najedli in
na vse pretege hvalili okusno pripravljenega zajca. Seveda ni nihče prešteval
kosti …
A resnica pride vedno na dan in naslednji dan se vrne kuhar
na svoje delovno mesto z dopusta. Po pregledu kuhinje ugotovi, da je hladilna
skrinja bogatejša za enega zajca. Ker se gre z novo pridobitvijo takoj pohvalit
učitelju, se le ta čudi, kako je lahko v zmrzovalniku cel zajec, če pa so se z
njim prejšnji dan mastili prav vsi novinci in on sam …
Ko je že skoraj pel hvalospeve novincema kuharjema za
evangeljsko pomnožitev zajcev, k njemu zgroženo priteče neki drugi novinec, ki
je bil zadolžen za urejanje smeti in hiti pripovedovat, da je v smeteh našel
pet mačjih kožuhov …
Omenjeni misijonar ni razkril kazni za svoje početje, a
glede na to, da je postal salezijanec in misijonar, kazen očitno ni bila
prehuda. Je pa dodal, da so vsi novinci imeli probleme s prebavo … po več kot
24 urah … ja, vse je v glavi …
Komentarji
Objavite komentar