Zelena namesto Črne Gore
Mineva teden dni od letšnjega prihoda v Podgorico. Po navadi kar hitro naložim kakšno novo fotko na tele strani, tokrat pa sta me zadržala kar dva razloga. Prvi je ta, da sem moral krepko ponoviti "švasarsko" abecedo, ne le za delo v knjižnici, temveč tudi zato, da sem se uspešno prijavil na internetne strani, saj tukaj vse predlaga v srbski cirilici ... Пријавите се, je bil začetek postopka, da sem prišel noter ... Drugi, tehtenjši razlog pa je ta, da sem v nasprotju z običajno črnogorsko prakso pridno delal cel teden od jutra do večera, saj sem šele po enem tednu sploh prestopil prag salezijanskega dvorišča in užil košček "posvetnosti" Črne Gore. V knjižnici se je nabralo kar nekaj knjig, še več jih je prispelo iz Prištine, tako da je cerkveni kor spet poln škatl, ki sem jih dodobra razmetal. Tako da dela ne bo zmanjkalo. Tudi novi program me je zaposloval skoraj dva dni, da sva postala domača, prav tako smo imeli probleme s tiskanjem nalepk, a nekako smo vse...