Objave

Prikaz objav, dodanih na 2011

Za prijetnejši božič

Slika

Don Boskove stvari: hiška v Becchijih

Slika
Čeprav sem stara več kot 200 let, se še vedno imenujem don Boskova »hiška«. Ljubkovalen izraz. To sem si zaslužila. V normalnih okoliščinah bi že zdavnaj morala biti le pokopanih kup ruševin. Vsi mislijo, da še stojim zato, ker so okoli mene zgradili podporne zidove. Dejansko pa vsako jutro napnem vse moči in se zravnam do strehe v znamenje zvestobe do tistih, ki so nekoč živeli za mojimi zidovi. V tem je vsa moja skrivnost. Že nekaj časa pa ne vem več, kaj sta mir in spokojnost. Vsak dan si me ogleda na stotine obiskovalcev z vseh koncev sveta. Vsi se želijo fotografirati z mano. Odkrito rečeno, naveličala sem se, da ogledujejo moje uboge opeke in vzkliknejo kakšno ljubeznivo besedo o ljudeh, ki sem jih imela čast gostiti. Sem del »vpijočih kamnov« iz Evangelija. Kričati hočem voljo mame Marjete in s tem spomniti na pogum te matere, kako je vzgajala svoje otroke. Samo ona je bila sposobna spremeniti moje uboge zidove v topel in sprejemajoč dom: v družino.
Iz zgodovine Na prvih straneh »S…

Rimska jasnina

Slika
Kljub razbrkanemu političnemu položaju se Rim giblje v svojih večnih tirnicah. Sonce daje dobvolj energrije revnim in bogatim, da živijo. Tesnobo ob izgubi novodobnega Duceja je mogoče čutiti le v skupnosti salezijancev, kjer se stari Italijani nikakor ne morejo sprijazniti, da so jim vzeli še zadnjega bivšega gojenca na prestolu sodobne italijanske republike ... pa saj to niti ni čudno, če so svojega ustanovitelja in voditelja don Boska nadomestili z drugim B-jem ...
Pomanjkanje protokola med salezijanci je očitno. Sicer ne pri nas, temveč v generalni hiši, kjer se je vrhovni predstojnik posvetil preprostima sobratoma, ki sta mimo prišla brez vprašanj, naklepov, načrtov ali predlogov ... Preprost čvek je vseboval vprašanji o tem, če se slovenska mladina še spomni obiska vrhovnega predstojnika in kako kaj krajevni predstojnik. Tale Chavez že ve, za kaj se mora zanimati!
Kup sobratov salezijancev v Rimu se povečuje. Študij, študij, študij. Bravo pa tistemu, ki se vpraša, čemu študij, št…

Navadno nedeljsko popoldne

Slika
Je kaj boljšega kot nedeljsko kosilo s sobrati, ki se znajo pogovarjat? In kaj boljšega kot popoldanski čvek s sobrati v kupu zlato-rumeno-rdečega jesenskega listja? Za nameček pa še sprehod po prleških gozdovih, polnih dobrot in zanimivosti ...












Team B po petih letih

Slika
Davnega leta Gospodovega 2006 smo se podali v Angolo. Prvič. A življenje teče naprej in poti se vijejo ne po naših željah in zahtevah, temveč po Njegovih. Dolgo je trajalo, da smo se spet srečali. Starejši, izkušenejši :)
Pri Mateji v totem mesti je bilo prav lepo. Upam, da bo postalo tradicionalno :), če bo čas seveda. Da spoznamo še kakšen košček naše lepe domovine ...











Don Boskove stvari: gradbeni načrt

Slika
Sem preprost gradbeni načrt. Nastal sem v biroju odličnega torinskega arhitekta Janeza Delponteja. Na mojem najboljšem risarskem papirju so se z najboljšo tinto iz kinina razločno risale jasne linije manjšega poslopja. A občutek ponosa, ki me je preplavil ob tem, ni trajal dolgo. Z grenkobo sem spoznal, da se nahajam na vogalu velike mize, kjer so se nabirali razno razni načrti in skice. Bili so precej bolj izdelani in podrobni od mene: celi plani sijajnih palač, prepolnih bahavih in fantastičnih arhitektonskih oblik.  Priznam, da sem se kar malo sramoval svoje majhnosti. Tudi šef biroja, Janez Delponte, me je obravnaval kot dolgočasno nadlego. Na hitro me je zvil in me po kurirju odposlal v neko hiško v predmestju Torina. Ob vseh imenitnih zvitkih, povitih z rdečim trakom, sem se sam sebi zdel prav ubog. Razgrnili so me na leseno mizo. Tedaj sem srečal tiste oči. Nihče me še ni pogledal s takim zanimanjem. Spoznal sem, da so tiste sanjave oči mladega in simpatičnega duhovnika v mojih ma…

Kaj je več od presežnika? PJ!

Ni potrebno poudarjati, da ne bere prav veliko znanih osebnosti slovenščine, tako kot je to storil Peder. Simpatično, s severnim naglasom, ki kakšno našo trdo besedo kar malo zmehča. Karlsson, ki je s svojo starostjo (v glasbenem smislu) pomladil PJ; ki je ujel svobodo v izvabljanje glasov iz PJevcev. Ja, koncert v Cankarju je bil res noro dober, tako veličasten, pa tako domač, kot bi se z vsemi poznal že leta in leta.
Kup novih in že znanih pesmi za svetovno turnejo, obarvanih v vedno nove prosojne barve, ki jih opaziš šele, če pogledaš pod kotom sončnega žarka. Koncert, ki ni v ničemer priščipnil večinoma slovenskega občinstva ... sicer pa v glasbi ni pomemben jezik, temveč srce.
Še moja mama, ki nima pojma o angleščini, kaj šele o švedščini (Vocal Six), je imela le eno pripombo: zakaj sta se sosedi na njeni levi "pizdili", da nič ne prevajajo v slovenščino! Mene pa je enostavno ignorirala, ko sem se hotel delati pametnega in ji prevajati. Ja, kaj vse naredi glasba ...
In…

Mozambik 2012

Slika
Začelo se je tako silovito in zagnano, da kar ni verjeti ... Skupina sestavljena, priprave stekle, kaj pa bo, bomo pa še videli :)

Sonce in morje s prijatelji

Slika
V času, ko se vsi ženejo za uspešno delovno storilnostjo, s hoteno naloženimi obveznostmi, je ustavitev motorjev in postanek nekje daleč stran od ponorelega sveta dejansko plavanje proti toku. Kajti v ta tok smo tako vpeti, da ne preživimo brez njega. In kako potem pričevati evangeljske ideale, če se ne zmoremo / nočemo izpreči iz tega delovno storilnega kroga?
Skratka, bilo je prijetno, da ni bilo treba razmišljati niti o zgornjem odstavku ...

Pogled iz drugega zornega kota (2)

Slika
Še nekaj spominov in skominov. Kaj morem, lepo je bilo in naj še malo traja ...