Rimska jasnina
Kljub razbrkanemu političnemu položaju se Rim giblje v svojih večnih tirnicah. Sonce daje dobvolj energrije revnim in bogatim, da živijo. Tesnobo ob izgubi novodobnega Duceja je mogoče čutiti le v skupnosti salezijancev, kjer se stari Italijani nikakor ne morejo sprijazniti, da so jim vzeli še zadnjega bivšega gojenca na prestolu sodobne italijanske republike ... pa saj to niti ni čudno, če so svojega ustanovitelja in voditelja don Boska nadomestili z drugim B-jem ...
Pomanjkanje protokola med salezijanci je očitno. Sicer ne pri nas, temveč v generalni hiši, kjer se je vrhovni predstojnik posvetil preprostima sobratoma, ki sta mimo prišla brez vprašanj, naklepov, načrtov ali predlogov ... Preprost čvek je vseboval vprašanji o tem, če se slovenska mladina še spomni obiska vrhovnega predstojnika in kako kaj krajevni predstojnik. Tale Chavez že ve, za kaj se mora zanimati!
Kup sobratov salezijancev v Rimu se povečuje. Študij, študij, študij. Bravo pa tistemu, ki se vpraša, čemu študij, študij, študij in zna ločiti pleve od zrna, pa naj gre za večje ali manjše od njega.
Tivoli. Beseda, ki se je razpasla po svetu, a se začela kje drugje kot v hribu nad Rimom, kamor se je bogato antično plemstvo umaknilo pred sparino poletnega Rima, za njimi pa prostore zavzela najvišja cerkvena gosposka, ki je kaplje znoja iztiskala za (brez)plodno umetnikovanje. Ljubi Bog, kako prav, da vsake toliko zamahneš s svojo roko po Cerkvi in obrišeš pajčevine in prah ...
Pred časom sem v nekem bazenu ujel klepet nobilnih nemladih, po govorici sodeč pristnih Ljubljančank, kako so potovale po Italiji in se med drugim ustavile v Vatikanu. Eni izmed njih je ušlo, da se ji je zagnusil, ker je zrasel na kupu cerkvene mafije in ga ne mara več videti. Zanimivo, meni se dogaja nasprotno. Zunanji blišč je res lahko beda, a v globini mi da zaleta in moči, da je zunanja beda le lupina, ki jo občudujemo ali sovražimo, Duh pa je tisti, ki veje, kjer hoče.
Romanje in molitev delata to, sobratje pa se ti dajo na razpolago, da se počutiš kot doma. Hvala.
P.S. Vsaka podobnost s se ve čigavo Kroniko je zgolj slučajna in nenamerna. No, skoraj ...
Pomanjkanje protokola med salezijanci je očitno. Sicer ne pri nas, temveč v generalni hiši, kjer se je vrhovni predstojnik posvetil preprostima sobratoma, ki sta mimo prišla brez vprašanj, naklepov, načrtov ali predlogov ... Preprost čvek je vseboval vprašanji o tem, če se slovenska mladina še spomni obiska vrhovnega predstojnika in kako kaj krajevni predstojnik. Tale Chavez že ve, za kaj se mora zanimati!
Kup sobratov salezijancev v Rimu se povečuje. Študij, študij, študij. Bravo pa tistemu, ki se vpraša, čemu študij, študij, študij in zna ločiti pleve od zrna, pa naj gre za večje ali manjše od njega.
Tivoli. Beseda, ki se je razpasla po svetu, a se začela kje drugje kot v hribu nad Rimom, kamor se je bogato antično plemstvo umaknilo pred sparino poletnega Rima, za njimi pa prostore zavzela najvišja cerkvena gosposka, ki je kaplje znoja iztiskala za (brez)plodno umetnikovanje. Ljubi Bog, kako prav, da vsake toliko zamahneš s svojo roko po Cerkvi in obrišeš pajčevine in prah ...
Pred časom sem v nekem bazenu ujel klepet nobilnih nemladih, po govorici sodeč pristnih Ljubljančank, kako so potovale po Italiji in se med drugim ustavile v Vatikanu. Eni izmed njih je ušlo, da se ji je zagnusil, ker je zrasel na kupu cerkvene mafije in ga ne mara več videti. Zanimivo, meni se dogaja nasprotno. Zunanji blišč je res lahko beda, a v globini mi da zaleta in moči, da je zunanja beda le lupina, ki jo občudujemo ali sovražimo, Duh pa je tisti, ki veje, kjer hoče.
Romanje in molitev delata to, sobratje pa se ti dajo na razpolago, da se počutiš kot doma. Hvala.
P.S. Vsaka podobnost s se ve čigavo Kroniko je zgolj slučajna in nenamerna. No, skoraj ...
Komentarji
Objavite komentar