Moje življenje

Misijonski tečajniki smo se podali na »prvo apostolsko popotovanje« v Assisi. Sivo in na trenutke mokreče nebo nam ni vzelo ne dobre volje in smeha. V Assisiju sem sicer že bil nekajkrat, a tokrat sem se po njem sprehajal malo globlje. Pa ne samo v ogledovanju rovov, ki vodijo pod mestom, temveč bolj duhovno globoko ob spremljanju sv. Frančiška, kako je zapustil dom svojega očeta, kako se je zagovarjal na dvorišču pred škofijo, kako je zidal cerkev sv. Damijana … Na sredi te duhovne poti sem zagledal tudi trgovino z obutvijo in takoj kupil pohodne čevlje. Upam, da bo naslednjo soboto lepše vreme in upam, da jih bom uspel preizkusiti malo višje …

Najtežji, a tudi najbolj poglobljen »predmet« je Lectio Divina . Prebiranje, premišljevanje, molitev, občudovanje in razlaganje Božje besede ni enako kot prebiranje romana ali novele. Verjetno ima profesor kar prav, ko hrumi izza katedra, da ni čudno, ker ni poklicev, ker se Evropa razkristjanjuje, saj ne živimo po Besedi, nismo pričevalci. Individualizem, aktivizem, duhovna površnost, racionalizem in delitev med vero in delom so stvari, ki so se zakoreninile v nas in nimamo več v zavesti, da je Božja beseda Jezus osebno, ki je v njej navzoč, tako kot je telesno navzoč v Evharistiji. Ker je torej v Božji besedi dejansko navzoč Bog, Božja beseda ni le Sveto pismo, Biblija, temveč je Logos, 2. oseba sv. Trojice, ki se sklanja k človeku in ta postane Božja beseda za druge ter tako posvečuje zgodovino. Po tem teoretičnem delu nas v prihodnjih tednih čaka še praktično delo. Branje Svetega pisma s svinčnikom v roki! Nihče se ne more izmuzniti, saj je profesorju prav vseeno, v katerem jeziku...

Pri predmetu Kulturna antropologija: V nekem mehiškem plemenu še vedno nosijo na grobove hrano. Pa pride nov, mlad duhovnik, zaverovan v puritansko krščanstvo in zafrkljivo vpraša domačina: »Kdaj pa potem vaši umrli pridejo to pojest? Je to zvečer ali mogoče ponoči ali ob kaki določeni uri?« Ta pa mirno odgovori: »Ne vem natančno, verjetno pa ob isti uri, kot pridejo vaši umrli duhat cvetje in se gret k svečam.« Obravnavamo pa tudi resne teme, ki so pri nas zelo aktualne in všečne. Vsi namreč govorijo o strpnosti, naj bo pri politiki, pri zgodovini, pri družbi. A to ni dovolj. Če si strpen, je enako kot če zavračaš drugega. Potrebno je drugače mislečega spoznati, potrebno se je učiti njegovih navad, vedenja, mišljenja. Tako bomo lahko sobivali in se spoštovali. S strpnostjo ustvarjamo le globalizacijo brez duše, z našo odprtostjo pa bomo lahko ustvarjali globalizacijo harmonije … Pri predmetu Morfologija religije: Človeka pri iskanju bistva in smisla v religiji zaznamujejo in navdihuj...

Danes je prišel na obisk k salezijancem na San Tarcisio član osrednjega vodstva salezijanske družbe, delegat za misijone (neke vrste ministrer za misijone), Slovak Vaclav Klement, ki je prejšnji vikend obiskal tudi Slovenijo, a nisem nikjer zasledil kakšne novice o tem. Sicer se je pa sam tudi zelo dvoumno pohvalil s svojim obiskom Slovenije ... Zame ni bilo to nič posebnega (mislim na srečanje tukaj pri nas :)

Medtem ko so v baziliki sv. Petra v Vatikanu posvečevali visokocenjenega salezijanca za novega škofa, ko je po katakombah lazila skupina mladih pod vodstvom salezijanca in ko je v generalni hiši potekal shod strokovnjakov salezijancev o prvem don Boskovem nasledniku Mihaleu Rui, sem se rajši sprehodil po centru Rima. Nekako mi še ne gre ... Tukrajšnji ravnatelj je na nedeljsko jutro imel odlično pridigo, ki sem jo celo poslušal in si jo zapomnil. Jezus s svojimi čudeži ni le ozdravljal ljudi, temveč jih je odreševal. Evangelij te nedelje pripoveduje o ozdravljencu, ki se je vrnil in slavil Boga. Kako pa je z nami? So naše skupnosti le nevladne organizacije, dobrodelne ustanove in vzgojni zavodi, ki pomagajo, svetujejo, organizirajo? Odpovedali pa smo pri najosnovnejšem, to je pri veselem oznanilu. Mladim ne prinašamo več Jezusovega odrešenja. "Studia di farti amare", don Boskovo geslo v njegovem rojstnem jeziku, piemontščini, pomeni nekaj več kot le "uči ...