Don Boskove stvari: pridiga
Moje življenje se je začelo na pisalni mizi patra Gugliema Botte, očeta dominikanca in slavnega pridigarja. Dneve in dneve je prebiral evangelij in razne teološke knjige, nato pa mi je z besedo za besedo počasi oblikoval telo. Odločen oče dominikanec si je med pisanjem že predstavljal preproste kmete v župniji Buttigliera d'Asti, v zgubljeni vasici med lepimi hribi zelenega Piemonta. Končno je prišel veliki dan. Bil je aprilski večer. Vsi kmetje so se zgrnili v cerkev, katere zrak je napolnjeval rezek vonj gorečih sveč. Pridigar se je povzpel na prižnico in začel nagovor. Iz preprostih besed, napisanih na listu, me je preoblikoval v svobodne besede in tako sem napolnila vse vogale cerkve, tudi tiste najbolj skrite. A ko so minute minevale, so se razblinile tudi sanje o moji veličini. Mnogi kmetje so zadremali, saj niso razumeli pridigarjevih načitanih fraz. Spet drugi so si v mislih sestavljali listo svojih grehov, da bi opravili dobro spoved in se izognili trpljenju v peklu. ...