Slovenska poštenost
S sobratom sva odšla na kosilo. Ker sem bil prej pri zobozdravnici, sem temu primerno izskočil iz prejšnjega avtomobila v sobratovega in s seboj vzel najnujnejše: ključe, mobitel in denarnico. Ko sva prispela na cilj, sem ponovno izskočil iz sobratovega avtomobila in skušal rezervirati prosto parkirno mesto. Ko je sobrat parkiral, sem opazil, da sem nekam založil denarnico. Nisem se mogel spomniti, kam bi jo vtaknil ... v žepu je nisem imel, v avtu na sedežu tudi ne ... verjetno je zlezla pod sedež. Sredi kosila zazvoni telefon. Z Rakovnika me obvestijo, da je klicala policija s postaje Bežigrad in povpraševala po meni. Kar zdrznem se! Kot v filmu mi spomin prehiteva po dogodkih zadnjih dni. Prehitra vožnja? Neprimerna mesta? Srečevanja? Hm ... Prijazni tajnikov glas z druge strani žice, ne, signala pač, še doda, da so imajo mojo denarnico in naj jih pokličem. Kaj takega! Jem še ne 20 minut, pa je nekdo že predal policiji denarnico! Tako s sobratom mirno kosiva dalje med kramljanjem o ...
