Don Boskove stvari: kosova kletka
Pozabljena ptičja kletka sem ležala na podstrešju kmetije, ki sameva med polji in gozdovi. Dobro se spomnim tistega pomladnega jutra. Dvoje nepotrpežljivih rok me je iztrgalo iz dremavice, v kateri sem dolgo ždela. Skodran in vesel fantič me je skrbno očistil in poravnal ukrivljene rešetke. Zgodil se je čudež: tihoto zavržene kletke je napolnilo življenje Skodran fantič je imel rad ptiče. Iz gnezda je vzel malega kosa in ga zaprl vame. Fantič se je imenoval Janezek Bosko in kosa vsak dan učil žvižgati. Kos se je naučil žvrgoleti. Ko je zagledal Janezka, je zažvrgolel na prav poseben način, poskakoval med rešetkami in ga meril s svojimi žareče črnimi očmi. Prikupen kos. Janezek ga nikoli ni pozabil nahraniti s sadjem, semenjem ali žuželkami. Nekega jutra pa se kos s svojim značilnim žvižgom ni več oglasil. Ponoči se je maček lotil rešetk, jih raztegnil in kosal požrl. Strašno sem kričala, a kletke nimajo glasu. Spet sem ostala sama s šopom okrvavljenega perja. Janezek je jokal. Njegova ...