Don Boskove stvari: strelovod
Sem ognjevita, napadalna, muhasta, močna, glasna in svetla. Strela sem. Vlivam podedovan strah ljudem in živalim. Vsi poznajo moj zastrašujoč glas. Po drugi strani pa ob nekaterih dogodkih čutim strahospoštovanje. Dobro se spomnim, bilo je pred mnogimi leti, sem se odločno lotila s tresavico prestrašiti fante in duhovnika, ki so živeli v Valdoccu. Najprej sem s krajšim prehodom preučila položaj. Ko je privihrala sestra nevihta, sem potuhnjeno švignila skozi dimnik v sobo in TRESK! Moj čudoviti trušč je stresel stavbo vse do temeljev. Ubogi don Bosko je v tistem trenutku preživljal mali pekel. Zrušila sem kamin in steno, podrla police s knjigami, prevrnila mizo in kar je bilo na njej. Nato sem začela s svojo najljubšo igro: dvignila sem posteljo več kot meter od tal, da je zaplesala. Z zaslepljujočo lučjo sem jo zagnala v drugi kot. A don Bosko je dvema mladeničema mimogrede omenil, kaj se je zgodilo: »Presneta strela! Brez dovoljenja vstopa v mojo sobo, napravi celo razdejanje