Nastal sem v znameniti cerkveni šivalnici v Torinu. Takoj sem se vživel v prvotno lepo obliko, ki je izžarevala dostojanstvo in spoštovanje. Duhovniški biret tistega časa je imel kubično obliko s tremi togimi rebri in nekakšno pentljo na vrhu. Duhovniki so si ga pokrili tako, da je en krak gledal naprej, eden na desno in eden nazaj. V svoji skromnosti sem se dobro prilegel. Črna svila, s katero sem bil obdan, pa me je popolnoma zavarovala. Vse v meni je nakazovalo na svečanost in zbranost. Ko so me kupili za tistega mladega duhovnika, sem sanjal o življenju, polnem spoštovanja in miru. Namesto tega pa sem se podal v veselo pustolovščino. Znašel sem se torej na don Boskovi glavi in zaradi količine njegovih skodranih las sem se vedno držal po strani ali lezel z glave. Tudi zato, ker je bilo don Boskovo življenje zelo »dinamično«. Vsak dan me je čakalo presenečenje. Vsako jutro sem bil pri sveti maši deležen posebne časti: ministrant me je predano poljubil in in oči vseh so izražale...