Moje življenje

Sem le majhen pozlačen kovinski ključek. V čast mi je bilo varovati skrivnosti majhne mahagonijeve skrinje, od znotraj obložene z žametom. Vedno sem bil močan in zvest; nikoli se nisem nikomur predal. Več kot trideset let sem čuval nekaj prihrankov starega duhovnika don Calossa. Dobri mož, sključen pod težo let, je doktoriral iz teologije. Zvezda modrosti je v njem sijala tako zelo, da se je odločil zadnja leta svojega zemeljskega življenja posvetiti majhni kmečki vasici. Pod dolgim talarjem, ki ga je načel zob časa, je bilo srce, polno modrosti in dobrote. Ko je govoril o Bogu, je uporabljal preproste besede. Tako so kmetje v Morialdu lahko razumeli njegove govore. V nekem trenutku pa se je moje življenje spremenilo. Zgodilo se je, da je don Calosso pomagal fantiču z imenom Janez Bosko. Prihajal je iz zaselka Becchi in ni imel denarja, da bi si lahko plačal šolanje. Začel ga je učiti latinščine, da bi nekega dne lahko postal duhovnik. Nekega slabega dne je mojega gospodarja, don...

Ja, takole se imamo na jugu ...