Tokrat se oglasam ze iz Luande, kamor smo prispeli vceraj popoldne. V Bengueli smo se poslovili, tudi kaksna solza se je utrnila z obljubo, da se spet vrnemo. No, tokrat sem jaz previdno molcal in se tem oblikam slovesa izognil, kolikor je bilo mogoce ... Zadnji dan so me na kosilo povabili salezijnci v Bengueli. Santiago, pomocnik Massimo, Chico in Antonio so kar zanimiva druscina. Tako smo zaceli z Argentino, saj sta Antonio in Massimo od tam, koncali pa s - Slovenijo. Po zadnjih delavnicah v Beli Visti Baixi sem se pripravljal na peko palacink za zadnjo vecerjo. Tokrat nas je bilo precej vec, zato sem natresel malo vec mlela in moke. In vode. Ob nerodnem mesanju sem bil v skrbeh, ce slucajno ne bo elektrike, saj je masa z mesalnikom precej drugacna, kot pa je izgledala moja ob vilici ... elektrika je prisla, palacink pa je pri vecerji tudi zmanjkalo ... Italijanski skupini smo "predali" vse znanje in izkusnje, da bodo lahko dostojno nadaljevali prostovoljno delo. A cez Slo...