Veliko praznovanje
Tokrat se oglasam ze iz Luande, kamor smo prispeli vceraj popoldne. V Bengueli smo se poslovili, tudi kaksna solza se je utrnila z obljubo, da se spet vrnemo. No, tokrat sem jaz previdno molcal in se tem oblikam slovesa izognil, kolikor je bilo mogoce ...
Zadnji dan so me na kosilo povabili salezijnci v Bengueli. Santiago, pomocnik Massimo, Chico in Antonio so kar zanimiva druscina. Tako smo zaceli z Argentino, saj sta Antonio in Massimo od tam, koncali pa s - Slovenijo. Po zadnjih delavnicah v Beli Visti Baixi sem se pripravljal na peko palacink za zadnjo vecerjo. Tokrat nas je bilo precej vec, zato sem natresel malo vec mlela in moke. In vode. Ob nerodnem mesanju sem bil v skrbeh, ce slucajno ne bo elektrike, saj je masa z mesalnikom precej drugacna, kot pa je izgledala moja ob vilici ... elektrika je prisla, palacink pa je pri vecerji tudi zmanjkalo ... Italijanski skupini smo "predali" vse znanje in izkusnje, da bodo lahko dostojno nadaljevali prostovoljno delo. A cez Slovence jih pac ni!
Dolgo pot iz Benguele do Luande smo opravili z avtobusom: stirje prostovoljci, s. Maribel in s. Jurasi ter dve dekleti, ki sta prisli na danasnje praznovanje. Ker je cesta urejena, tokrat ni bilo vecjih motenj in presenecenj pri porovanju. Hitrost se je povecala za nakaj 10 km, tako da smo prispeli v piclih 7 urah.
Prespali smo pri s. Zvonki v Vila Mornese, tokrat v ucilnicah st. 7 dekleti in st. 9 midva z Ronijem. 25-let prisotnosti sester HMP v Angoli pac ni macji kaselj. In to se pozna tudi pri spanju ... Danasnja slovenost je bila kar se da bogata, okronana tudi z izpovedjo vecnih zaobljub s. Natalije, domacinke. Maso je vodil skof iz Kabinde, prisoten je bil tudi salezijanski skof Tirso in seveda salezijanci iz Angole, pa tudi Hanzej in Fonzi iz Bostanja sta somasevala ...
Seveda ni manjkalo veselja ob srecanju s salezijancom Martinom, delegatom na VZ v Rimu in nekdanjim angolskim inspektorjem in sedanjim delegatom za Afriko Guilhermom Basanesom!
Masa je bila na dvoriscu velike ustanove, ki jo vodijo salezijanci, kosilo pa pri sestrah v Vila Mornese. Salezijanski duh se tako v Angoli konkretno povezuje in dopolnjuje ...
Skupaj smo prisli vsi prostovoljci misije nemogoce (IniciativAngola) 2008 iz Benguele, Cacuaca in Calula, sedaj pa nas caka tridnevno drenjanje v Cacuacu ... tako, da dvomim, ce bom do konca "cakanja" sploh prisel na vrsto za internet. Vseh nas je kar 15!
Zadnji dan so me na kosilo povabili salezijnci v Bengueli. Santiago, pomocnik Massimo, Chico in Antonio so kar zanimiva druscina. Tako smo zaceli z Argentino, saj sta Antonio in Massimo od tam, koncali pa s - Slovenijo. Po zadnjih delavnicah v Beli Visti Baixi sem se pripravljal na peko palacink za zadnjo vecerjo. Tokrat nas je bilo precej vec, zato sem natresel malo vec mlela in moke. In vode. Ob nerodnem mesanju sem bil v skrbeh, ce slucajno ne bo elektrike, saj je masa z mesalnikom precej drugacna, kot pa je izgledala moja ob vilici ... elektrika je prisla, palacink pa je pri vecerji tudi zmanjkalo ... Italijanski skupini smo "predali" vse znanje in izkusnje, da bodo lahko dostojno nadaljevali prostovoljno delo. A cez Slovence jih pac ni!
Dolgo pot iz Benguele do Luande smo opravili z avtobusom: stirje prostovoljci, s. Maribel in s. Jurasi ter dve dekleti, ki sta prisli na danasnje praznovanje. Ker je cesta urejena, tokrat ni bilo vecjih motenj in presenecenj pri porovanju. Hitrost se je povecala za nakaj 10 km, tako da smo prispeli v piclih 7 urah.
Prespali smo pri s. Zvonki v Vila Mornese, tokrat v ucilnicah st. 7 dekleti in st. 9 midva z Ronijem. 25-let prisotnosti sester HMP v Angoli pac ni macji kaselj. In to se pozna tudi pri spanju ... Danasnja slovenost je bila kar se da bogata, okronana tudi z izpovedjo vecnih zaobljub s. Natalije, domacinke. Maso je vodil skof iz Kabinde, prisoten je bil tudi salezijanski skof Tirso in seveda salezijanci iz Angole, pa tudi Hanzej in Fonzi iz Bostanja sta somasevala ...
Seveda ni manjkalo veselja ob srecanju s salezijancom Martinom, delegatom na VZ v Rimu in nekdanjim angolskim inspektorjem in sedanjim delegatom za Afriko Guilhermom Basanesom!
Masa je bila na dvoriscu velike ustanove, ki jo vodijo salezijanci, kosilo pa pri sestrah v Vila Mornese. Salezijanski duh se tako v Angoli konkretno povezuje in dopolnjuje ...
Skupaj smo prisli vsi prostovoljci misije nemogoce (IniciativAngola) 2008 iz Benguele, Cacuaca in Calula, sedaj pa nas caka tridnevno drenjanje v Cacuacu ... tako, da dvomim, ce bom do konca "cakanja" sploh prisel na vrsto za internet. Vseh nas je kar 15!
Čao mali!
OdgovoriIzbrišiVidim, da se imate kar pestro, saj nč čudnega, s tabo tk ni nkol dolgcajt!
Je pa tut napočil čas, da se vrneš domov!
Pa srečno pot domov!!!!