Veliko praznovanje

-
Tokrat se oglasam ze iz Luande, kamor smo prispeli vceraj popoldne. V Bengueli smo se poslovili, tudi kaksna solza se je utrnila z obljubo, da se spet vrnemo. No, tokrat sem jaz previdno molcal in se tem oblikam slovesa izognil, kolikor je bilo mogoce ...
Zadnji dan so me na kosilo povabili salezijnci v Bengueli. Santiago, pomocnik Massimo, Chico in Antonio so kar zanimiva druscina. Tako smo zaceli z Argentino, saj sta Antonio in Massimo od tam, koncali pa s - Slovenijo. Po zadnjih delavnicah v Beli Visti Baixi sem se pripravljal na peko palacink za zadnjo vecerjo. Tokrat nas je bilo precej vec, zato sem natresel malo vec mlela in moke. In vode. Ob nerodnem mesanju sem bil v skrbeh, ce slucajno ne bo elektrike, saj je masa z mesalnikom precej drugacna, kot pa je izgledala moja ob vilici ... elektrika je prisla, palacink pa je pri vecerji tudi zmanjkalo ... Italijanski skupini smo "predali" vse znanje in izkusnje, da bodo lahko dostojno nadaljevali prostovoljno delo. A cez Slovence jih pac ni!
Dolgo pot iz Benguele do Luande smo opravili z avtobusom: stirje prostovoljci, s. Maribel in s. Jurasi ter dve dekleti, ki sta prisli na danasnje praznovanje. Ker je cesta urejena, tokrat ni bilo vecjih motenj in presenecenj pri porovanju. Hitrost se je povecala za nakaj 10 km, tako da smo prispeli v piclih 7 urah.
Prespali smo pri s. Zvonki v Vila Mornese, tokrat v ucilnicah st. 7 dekleti in st. 9 midva z Ronijem. 25-let prisotnosti sester HMP v Angoli pac ni macji kaselj. In to se pozna tudi pri spanju ... Danasnja slovenost je bila kar se da bogata, okronana tudi z izpovedjo vecnih zaobljub s. Natalije, domacinke. Maso je vodil skof iz Kabinde, prisoten je bil tudi salezijanski skof Tirso in seveda salezijanci iz Angole, pa tudi Hanzej in Fonzi iz Bostanja sta somasevala ...
Seveda ni manjkalo veselja ob srecanju s salezijancom Martinom, delegatom na VZ v Rimu in nekdanjim angolskim inspektorjem in sedanjim delegatom za Afriko Guilhermom Basanesom!
Masa je bila na dvoriscu velike ustanove, ki jo vodijo salezijanci, kosilo pa pri sestrah v Vila Mornese. Salezijanski duh se tako v Angoli konkretno povezuje in dopolnjuje ...
Skupaj smo prisli vsi prostovoljci misije nemogoce (IniciativAngola) 2008 iz Benguele, Cacuaca in Calula, sedaj pa nas caka tridnevno drenjanje v Cacuacu ... tako, da dvomim, ce bom do konca "cakanja" sploh prisel na vrsto za internet. Vseh nas je kar 15!

Komentarji

  1. Unknown6. avgust 2008 ob 21:36

    Čao mali!
    Vidim, da se imate kar pestro, saj nč čudnega, s tabo tk ni nkol dolgcajt!
    Je pa tut napočil čas, da se vrneš domov!
    Pa srečno pot domov!!!!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več