Objave

Prikaz objav, dodanih na julij 13, 2008

Rekord

Slika
Preden zacnem z danasnjim dnem, moram koncati se vcerajsnjega. Zvecer smo s sestrami igrali igro Uno (ali po slovensko Enko). Roni je tako prisel na svoj racun, da se je lahko vsaj malo smejal, a ta smeh se je kaj hitro koncal, saj sta s. Maribel in s. Branca kaj hitro "zapopadli" igro in veselje je bilo vsestransko ...

Koncuje se petek, zadnji "delovni" dan prvega tedna. Pestro je bilo. Dopoldne sva z Ronijem peljala vso gruco otrok na plazo, ki je pescena, se kar lepo urejena, tako da me bo gotovo se videla ... Dopoldne smo tako preziveli na plazi pod tezkimi sivimi oblaki, ki so stalnica angolskih dopoldnevov.
Tukaj vremena ni tezko napovedati. Bila je in bo zjutraj visoka mocna oblacnost, ki se proti popoldnevu razkadi in posije sonce, ki sveti, dokler ne zaide. Zvecer juzno ozvezdje dokazuje, da je jasno, proti jutru pa se pooblaci ...
Otroci so se na plazi prav razziveli. Najprej so narisali na papir kaksno stvar, nakar smo jo obrobili z lepilom in nanj natresl…

Na koncu sveta

Slika
Po jutru se dan pozna, pravijo. Vsi zagnani smo se lotili dela: Kristina in Lavra v ucilnicah pri anglescini, midva z Ronijem pa pri delavnicah zunaj. Imeli smo le en majhen problem: h anglescini je prislo cez 60 otrok in mladih, na delavnice pa krepko cez 100 ... ce so v ucilnici lahko vsi poslusali in ponavljali, to pri delavnicah ni bilo mogoce, saj je hotel vsak svojo pobarvanko. Kar dvakrat sem moral fotokopirati pobarvanke, da smo zadovoljili vse ... Ocitno se je nasa prisotnost in delavnost prijela in razsirila po Bengueli ...

Pri kosilu so se setre menile, kam nas bodo peljale v petek ali soboto zvecer: v disko ali na zurko. Mislim, da ni vredno izgubljati besed ... Popoldne smo se podali na meni popolnoma novo lokacijo. Prisel nas je iskat v zeleno oblecen crn moz z zeleno vojasko cepico na glavi. To je bil salezijanec Chico, kaplan v tukajsnji fari. Tudi voznja ni bila v stilu nekega zupnika, temvec, hm, ne vem koga ... imeli smo pravi relly po puscavi. Vsi prasni in dobre vo…

Presenecenje

Slika
Zacelo se je nadvse presenetljivo: najprej masa v eni izmed kolonialnih portugalskih cerkva, pred katero so delavci ravno zaceli stemati po cesti in polagati nov asfalt. Seveda so tukaj po navadi vsa vrata in okna odprta, ce jih sploh imajo ... Imeli smo odlicno "stereo" maso ... edino zupnik je pri pridigi popestril vso zadevo, ker je pridigal tako izrazno, da sem skoraj vse razumel ... le nekaterim sestram, ki so prisle k masi, to ni bilo povseci, saj so stikale glave in mrmraje obirale zupnikovo obnasanje. No, res je skoraj poplesaval in mahal na vse strani, se zibal naprej in nazaj, krical in vlekel besede ...
Dopoldansko delo smo si razdelili kot vceraj. Nic posebnega. Zelo posebno pa je postalo po delavnicah, ko je Roni zacej jamrati, da je nekam utrujen. Najprej sem seveda pomslil na malarijo ... sestre so mu skuhale en zvarek in dale eno ubijalsko tableto, tako da je bil za kosilo ze na nogah in zgleda, da le ni bila malarija, saj je ziv in zdrav. Tudi Kristina je zgl…

Smeh

Slika
Ocitno mi ni treba delati veliko propagande za tale blog, saj ga berejo tudi moji kolegi tukaj. Ne vem, kje so zvedeli zanj ... No, danes smo bili kar pridni. Vstal sem ze ob 6 in s sestrami odsel k masi, ki je bila cisto evropska (beri: kratka), nakar smo imeli zajtrk, ki so ga ostali skoraj prespali ...

Dopoldne delavnica in anglescina, Kristina in Lavra sta nato nadomescali ucitelja v razredu in se se naprej trudili z anglescino. Se dobro, da imamo zveste animatorje Nita, Jamba in Efiela ...

Pridni smo tudi v kuhinji, saj redno pomivamo posodo. Glede higiene se ne zgrazat, ker je zadovoljiva: v mrzlo vodo vlijes tekocino za ciscenje, posodo zdrgnes in jo splaknes z mrzlo vodo. Danes smo celo odkrili Ronijevo prlesko portugalscino. Lahko si mislite, kako lepo se slisi Bom dia v prleskem narecju!
Popoldne smo sli na podruznico Rosario. To je strnjeno naselje ob obali, kjer se ukvarjajo z ribolovom in prodajo suhih rib. Ali po domace povedano: barakarsko naselje, kjer strasno smrdi po ri…

Delovni dan

Slika
Zacelo se je. Konec je turizma in popotovanj, ceprav bi to nekateri se zeleli. Zjutraj smo imeli prve delavnice: jaz na dvoriscu in v razredu, Lavra, Kristina in Roni pa so pripravljali slovensko kosilo. Meni je bilo cisto prav, ker res nisem prisel v Angolo zato, da bom kuhal kosila ...
Popoldne smo se odpravili na podruznico Santisimo, za tiste, ki poznate Benguelo, je to nekje med barakami na poti od zupnijske cerkve do Dom Bosca. Prislo je cez 100 otrok in imeli smo ravno dovolj materiala. Barvali so voscilnice. Tudi prahu ni manjkalo. Prva preizkusnja je mimo.
Vtisi ostalih so po moje mesani: Roni pogresa smeh in "zurke", Kristina se dobro drzi, ceprav si je ze razvezala kitke, ker jo je srbela glava, Lavra pa je tako ali tako najmlajsa in zato vsem vsec ...
Jaz pa sem pridno tiho in uzivam v Angoli ...

Plesi z menoj

Slika
Vcerajsnja sobota je bila ze bolj delavna. Skupina ADS je imela "plesne" vaje in prva je bila zraven Kristina, nato pa se ostali. Seveda ni ostalo le pri gledanju in fotografiranju. Danes ze pol Benguele ve, da Kristina plese ...

Tudi sam sem odkril, kaj imama s Kristino skupnega: ne marava rib. Z Lavro ne marava kac, z Ronijem pa imava skupno, hm, aja, sobo! In tako smo stirje prostovoljci nasli prve povezave, ce odvzamemo tisto, da smo na skupni enomesecni prostovoljski izkusnji sredi Afrike ...
Zvecer smo se podali k mladinski masi. Skozi labirinte barak in hisk nas je spretno vodila s. Maribel. Zopet sem lahko vonjal vso revscino predmestnih barakarskih naselij in okusal vso bogastvo pristnih nasmehov otrok in mladih, ki me ze poznajo. Ob koncu mase je Camilo prebral oznanila, nato pa nas kar pred polno cerkvijo mladih predstavil in povabil naprej. Ker mi je pomolil mikrofon pred usta, sem bil tako zmeden, da sploh ne vem, kaj sem jecljal. Verjetno so vsi ploskali zato, k…