Delovni dan

Zacelo se je. Konec je turizma in popotovanj, ceprav bi to nekateri se zeleli. Zjutraj smo imeli prve delavnice: jaz na dvoriscu in v razredu, Lavra, Kristina in Roni pa so pripravljali slovensko kosilo. Meni je bilo cisto prav, ker res nisem prisel v Angolo zato, da bom kuhal kosila ...
Popoldne smo se odpravili na podruznico Santisimo, za tiste, ki poznate Benguelo, je to nekje med barakami na poti od zupnijske cerkve do Dom Bosca. Prislo je cez 100 otrok in imeli smo ravno dovolj materiala. Barvali so voscilnice. Tudi prahu ni manjkalo. Prva preizkusnja je mimo.
Vtisi ostalih so po moje mesani: Roni pogresa smeh in "zurke", Kristina se dobro drzi, ceprav si je ze razvezala kitke, ker jo je srbela glava, Lavra pa je tako ali tako najmlajsa in zato vsem vsec ...
Jaz pa sem pridno tiho in uzivam v Angoli ...

Komentarji

  1. Marko,
    kok fajn, da lahko citamo kaj se dogaja in kako ste vsi skupaj. V vsakem stavku iscem potrdilo, da se imate lepo v druzbi otrok. In ker sreca spremlja pogumne, verjamem, da vas cakajo lepi dnevi. Pazite nase in uzivajte v vasem tako krasnem delovanju. Pozdravi vsem, Kristinina mami.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci