Smeh

Ocitno mi ni treba delati veliko propagande za tale blog, saj ga berejo tudi moji kolegi tukaj. Ne vem, kje so zvedeli zanj ... No, danes smo bili kar pridni. Vstal sem ze ob 6 in s sestrami odsel k masi, ki je bila cisto evropska (beri: kratka), nakar smo imeli zajtrk, ki so ga ostali skoraj prespali ...

Dopoldne delavnica in anglescina, Kristina in Lavra sta nato nadomescali ucitelja v razredu in se se naprej trudili z anglescino. Se dobro, da imamo zveste animatorje Nita, Jamba in Efiela ...


Pridni smo tudi v kuhinji, saj redno pomivamo posodo. Glede higiene se ne zgrazat, ker je zadovoljiva: v mrzlo vodo vlijes tekocino za ciscenje, posodo zdrgnes in jo splaknes z mrzlo vodo. Danes smo celo odkrili Ronijevo prlesko portugalscino. Lahko si mislite, kako lepo se slisi Bom dia v prleskem narecju!

Popoldne smo sli na podruznico Rosario. To je strnjeno naselje ob obali, kjer se ukvarjajo z ribolovom in prodajo suhih rib. Ali po domace povedano: barakarsko naselje, kjer strasno smrdi po ribah in se po cem ... Ze vceraj nas je iz Centra spremljala gruca otrok, prav tako danes, tako da zanjemo kar veliko pozornost, ko se prebijamo skozi labirinte barakarskih naselij. Stevilo otrok je kar veliko, sploh ko nas spremlja se tistih 50 iz Centra! No, preizveli smo tudi danes.

Lavra, Roni in Kristina se kar pridno privajajo, ceprav se jim mlada leta zelo poznajo, tako v miselnosti kot pri pogledih tukajsnjih (predvsem mladih) prebivalcev :)

Zvecer je sledil vsesplosni pogovor o nasem bivanju tukaj. Vsega je bilo dovolj: jamranja in smeha, spoznavanja nas samih in tukajsnjih otrok. No, imamo se pac po afrisko ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci