Na koncu sveta

-
Po jutru se dan pozna, pravijo. Vsi zagnani smo se lotili dela: Kristina in Lavra v ucilnicah pri anglescini, midva z Ronijem pa pri delavnicah zunaj. Imeli smo le en majhen problem: h anglescini je prislo cez 60 otrok in mladih, na delavnice pa krepko cez 100 ... ce so v ucilnici lahko vsi poslusali in ponavljali, to pri delavnicah ni bilo mogoce, saj je hotel vsak svojo pobarvanko. Kar dvakrat sem moral fotokopirati pobarvanke, da smo zadovoljili vse ... Ocitno se je nasa prisotnost in delavnost prijela in razsirila po Bengueli ...

Pri kosilu so se setre menile, kam nas bodo peljale v petek ali soboto zvecer: v disko ali na zurko. Mislim, da ni vredno izgubljati besed ...
Popoldne smo se podali na meni popolnoma novo lokacijo. Prisel nas je iskat v zeleno oblecen crn moz z zeleno vojasko cepico na glavi. To je bil salezijanec Chico, kaplan v tukajsnji fari. Tudi voznja ni bila v stilu nekega zupnika, temvec, hm, ne vem koga ... imeli smo pravi relly po puscavi.
Vsi prasni in dobre volje smo prisli v 4 de Abril, v novonastalo barakarsko naselje dalec na obrobju Bengele. Otroci so bili razcapani, umazani, a zato toliko bolj domaci in veseli. To je bila ta teden najboljsa skupina, ceprav jih je bilo samo 80. Slovo je bilo vec kot prisrcno: mahanja ni bilo konec in tudi ko smo ze bili v dzipu, se gruca kar ni mogla lociti od njega. Sele kaplanova noga na plinu je povzrocila locitev ... kot v filmu. Ja, res enkratno, a z grenkobo v srcu.
Ker je Chico v dzipu nabijal kar se da moredno angolsko glasbo, je popolnoma ocaral Kristino, ki je kar poplesavala, ko smo drveli skozi cestne kotanje, ce se taki poti sploh lahko rece cesta ...

Komentarji

  1. Anonimni17. julij 2008 ob 22:33

    imenitno, vsak dan komaj cakamo objave o vasih podvigih in dejanjih.Ocarani smo nad vaso iznajdljivostjo,uspehom med otroci,kar vidimo sijoce ocke ob poslusanju novih pesmic in barvanju slikanic,veseli nas da Kristina poplesuje saj ples ima v srcku
    nona com dois rapazes

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več