Don Boskove stvari: kosova kletka
Pozabljena ptičja kletka sem ležala na podstrešju kmetije, ki sameva med polji in gozdovi. Dobro se spomnim tistega pomladnega jutra. Dvoje nepotrpežljivih rok me je iztrgalo iz dremavice, v kateri sem dolgo ždela. Skodran in vesel fantič me je skrbno očistil in poravnal ukrivljene rešetke. Zgodil se je čudež: tihoto zavržene kletke je napolnilo življenje
Skodran fantič je imel rad ptiče. Iz gnezda je vzel malega kosa in ga zaprl vame. Fantič se je imenoval Janezek Bosko in kosa vsak dan učil žvižgati. Kos se je naučil žvrgoleti. Ko je zagledal Janezka, je zažvrgolel na prav poseben način, poskakoval med rešetkami in ga meril s svojimi žareče črnimi očmi. Prikupen kos. Janezek ga nikoli ni pozabil nahraniti s sadjem, semenjem ali žuželkami.
Nekega jutra pa se kos s svojim značilnim žvižgom ni več oglasil. Ponoči se je maček lotil rešetk, jih raztegnil in kosal požrl. Strašno sem kričala, a kletke nimajo glasu. Spet sem ostala sama s šopom okrvavljenega perja. Janezek je jokal. Njegova mati ga je skušala potolažiti, češ da bo našel še veliko kosov v gnezdih. A Janezek je kar ihtel. Drugi kosi ga sploh niso zanimali. »Ta tukaj« je bil njegov mali prijatelj, ki je bil pokončan in ga ne bo nikdar več videl. Žalosten je bil več dni in nihče ga ni znal potolažiti in mu vrniti veselja.
Iz zgodovineŽivljenjepisni spomini (MB I, 119) pripovedujejo: »Ko je bil star deset let ali nekaj takega, je ujel lepega kosa in ga zaprl v kletko. Vzgojil ga je in naučil žvrgoleti tako, da mu je dolge ure požvižgaval na uho določeno melodijo. Ta ptič je postal njegov užitek. Nanj je mislil z vsem srcem, da je skoraj pozabil na vse drugo in je na kosa mislil med razvedrilom, med učenjem in celo v šoli.«
Ostala sem osamljeno prazna. S kosom je umrlo tudi moje veselje. Nato pa si je Janezek obrisal solze, stisnil pesti, udaril po mizi in na glas dejal: »Nikoli več ne bom navezoval svojega srca na zemeljske stvari.«
Odnesel me je nazaj na podstrešje. A v kotičku svojega srca zanikrne kletke sem si mislila, da ta skodrani fantič bistrega pogleda le ne bo držal svoje obljube.José J. Gòmez Palacios (Bollettino Salesiano, marzo 2012)
Komentarji
Objavite komentar