Don Boskove stvari: Čudežne kroglice

-
Poslednja sem. V špranji te šatulje ležim pozabljena že več kot sto let. Nikoli me ni nihče odkril. Sem ena prvih, ki jih je oblikoval tisti bogoslovec vedrega videza in skodranih las. Vsi so dejali, da smo čudežne. In res je tako. Po svojih sestricah sem videla izredna ozdravljenja. Kljub vsemu smo bile le kroglice iz kruhove sredice z nekaj rjavega sladkorja. A Janez Bosko, bogoslovec, ki nas je pripravil, nas je uporabil na zelo moder način: ozdravljal je bolnike!
Seveda je bil recept bolj zahteven. Bolnik, ki se je želel poslužiti naše izredne zdravstvene moči, se je moral priporočiti Mariji, prejeti zakramente in zmoliti Zdrava Marija, Pozdravljena Kraljica in druge molitve k Mariji. Predpis kombinacije zdravil in molitev je včasih veljal tri dni, včasih devet. Tudi najbolj bolni so ozdraveli. Ne vem ali zaradi našega zdravstvenega učinka ali zaradi molitev k Mariji, toda sloves bogoslovca zdravnika se je hitro razširil. Vedno več ljudi je hitelo k novemu zdravniku. Včasih se jih je pred njegovimi vrati nabralo za celo vrsto. Vsi so brezpogojno zaupali njegovim čudežnim kroglicam. Vse je pripisoval Marijinemu posredovanju, vendar smo k temu pripomogle tudi me.
Verjetno bi postale slavne in kdo ve, koliko priznanj bi dobile, a je bogoslovec skrbno skrival to svojo iznajdbo in našo sestavino. Takšen pač je bil: dober in ni želel nikakršnega občudovanja. Tudi ko je postal don Bosko, po duhovniškem posvečenju, je v cerkvenem konviktu v Turinu nadaljeval z izdelavo čudežnih kroglic. Bile smo vesele. Vedele smo, da se za njegovim preprostim receptom skrivata Marijin nasmeh in sladkost.
Neki gospod Turco, ki je ozdravel za akutno vročino, se je podal v Turin na obisk k don Bosku, da bi se mu zahvalil. Dejal mu je, da je njegov lekarnar po analizi kroglic odkril, da je to le kruh, zato ga je prosil za razkritje skrivnosti njegovega zdravljenja. »Ste z vero trikrat zmolili Pozdravljena Kraljica?« ga vpraša don Bosko. »Oh, seveda!«, odgovori gospod. »Točno to je skrivna sestavina!«, zaključi don Bosko.
Od tedaj se je don Bosko posluževal le še učinkovitosti blagoslovov.

Iz zgodovine
V Življenjepisnih spominih Janez Garino pripoveduje: »Bilo je leta 1862, ko sem dobil vročino, ki me je počasi spravila v posteljo, da nisem mogel več slediti filozofskim študijem. Don Bosko mi je dal šatuljo kroglic z navodilom, naj vsako jutro vzamem tri in ob vsaki zmolim Zdrava Marija. Upošteval sem njegova navodila in vročina je popolnoma izginila. Od tedaj pa do danes (6. maja 1888) nisem nikdar več imel vročine.« (Memorie Biografiche VII, 159)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več