Hitra Afrika

Preziveli smo zadnji ponedeljek v Bengueli. Tako je, zjutraj je padlo "povelje", da v soboto odpotujemo v glavno mesto Luando, kjer bomo pri slovesnostih ob 25-letnici prihoda sester HMP v Angolo, nato pa bomo tri dni cakali na prevoz domov. Meni se bo kar zmesalo ...
Pa tudi sicer je bil dan poln novosti in sprememb. Kristina se je pocutila slabo ze nekaj dni, zato je odsla na analizo. Rezultat: negativen! Pohvalno. Verjetno jo matra poslavljanje tako kot vse po malem ...
Prav zato sva z Lavro sama odkorakala v Santissimo. No, skoraj sama, pridruzila sta se nama se Jamba in Nito, kasneje pa se Bebusa, tako da nisva imela tezav ... mogoce eno: bila sva zadnjikrat v Santissimo ...
Doma pa naju je ze cakalo presenecenje: prisli so novi prostovoljci, pet po stevilu, iz Italije. Ce smo bili mi taki na zacetku, potem me je kar malo sram ... a bo ze. Sledila je sveta masa v zupnijski cerkvi, ki jo je vodil cisto ta pravi zupnik Santiago, ki se je vrnil iz oddiha v svoji domovini Paragvaj. Ob koncu je povabil ravnateljico s. Jurasi, naj predstavi nove prostovoljce, pa ni imela kaj predstavljati, ker jih ni bilo. In spet je bil govor o nas Slovencih, ki smo bili vsi pri masi ... Si je pa Alessandro (ali Carlo, ne vem se tocno) med tem poskodoval nogo. Afriski nogomet je pac drugacen od evropskega ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci