Kdo je večji grešnik?
Iz don Boskovega cvetnika
Ob odprtju železniške proge Torino-Ciriè-Lanzo je torinski upravnik prosil salezijanski zavod za pogostitev gostov. Don Bosko je sprejel in se je čutil dolžnega, da se udeleži pogostitve v Lanzu skupaj z Oratorijskim orkestrom.
Slavje se je odvilo 6. avgusta 1876, ki so se ga poleg 400 gostov udeležili tudi ministri Depretis, Nicótera in Zanardelli, kraljev zastopnik.
Po dolgih pogovorih je poslanec Ercole vzkliknil: »Don Bosko bere iz src. Naj nam pove, kdo je večji grešnik: Nicótera ali Zanardelli?«
Don Bosko se je izvil, da ne more povedati, saj ne more in noče soditi po zunanjosti. »Še več,« je dodal don Bosko, »da nekoga poznamo, ni dovolj, da pride sem za eno uro, temveč mora opraviti duhovne vaje in premisliti preteklo življenje, se pripraviti na smrt, s katero se bo poslovil s tega sveta, ovrednotiti minljivost zemeljskih stvari in dragocenost nebeških, Božjo sodbo, večnost! (…) Premisliti je potrebno, kako bodo v trenutku smrti dobra dela zadovoljila in da vse drugo ne bo oteževalo (…) Po vsem tem premišljevanju, ki vključuje tudi odkritosrčno spoved, bi lahko sodil o njuni notranjosti …«
»Toda nimava pretirane želje, da bi se spreobrnila!«
»Torej ne bi imel drugega odgovora, če ne tistega, ki je zapisan že v Svetem pismu: 'Desiderium peccatorum peribit' (Želje grešnikov ne bodo uslišane).«
(prim. Lemoyne, Vita, II, 419)
Ob odprtju železniške proge Torino-Ciriè-Lanzo je torinski upravnik prosil salezijanski zavod za pogostitev gostov. Don Bosko je sprejel in se je čutil dolžnega, da se udeleži pogostitve v Lanzu skupaj z Oratorijskim orkestrom.
Slavje se je odvilo 6. avgusta 1876, ki so se ga poleg 400 gostov udeležili tudi ministri Depretis, Nicótera in Zanardelli, kraljev zastopnik.
Po dolgih pogovorih je poslanec Ercole vzkliknil: »Don Bosko bere iz src. Naj nam pove, kdo je večji grešnik: Nicótera ali Zanardelli?«
Don Bosko se je izvil, da ne more povedati, saj ne more in noče soditi po zunanjosti. »Še več,« je dodal don Bosko, »da nekoga poznamo, ni dovolj, da pride sem za eno uro, temveč mora opraviti duhovne vaje in premisliti preteklo življenje, se pripraviti na smrt, s katero se bo poslovil s tega sveta, ovrednotiti minljivost zemeljskih stvari in dragocenost nebeških, Božjo sodbo, večnost! (…) Premisliti je potrebno, kako bodo v trenutku smrti dobra dela zadovoljila in da vse drugo ne bo oteževalo (…) Po vsem tem premišljevanju, ki vključuje tudi odkritosrčno spoved, bi lahko sodil o njuni notranjosti …«
»Toda nimava pretirane želje, da bi se spreobrnila!«
»Torej ne bi imel drugega odgovora, če ne tistega, ki je zapisan že v Svetem pismu: 'Desiderium peccatorum peribit' (Želje grešnikov ne bodo uslišane).«
(prim. Lemoyne, Vita, II, 419)
Komentarji
Objavite komentar