Tik po nogometni tekmi

-


Iz Majinega dnevnika

ZMAGALI SMO!!! Tu je noro. To je evforija!!! Po tiho sem ves dan upala, da bo današnji večer naš. Sredi prvega polčasa me je poklical Suhi v salezijansko hišo, kjer je velik bigskrin in po tem se je začelo. Navijali smo, vstali ob vsaki priliki in končno ena nič. In kar je pomembno, rezultat je ostal isti do konca tekme. 
Kako se spomnim, ko sem letos marca z odprtimi usti stala doma pred televizijo in spremljala finalne skoke naših orlov, pa za tem podelitev priznanj. Tisoče zastav Slovenije. Kar mraz je šel po meni. Točno vem, kaj mi je rekla naša mati: »Se daš na an mau umir't.« (Beri: malo se umiri Maja, saj ne bo konec sveta).

Mati, tukaj je trenutno noro! Takoj po tekmi, oz. že slabo minuto pred koncem se je začelo. Petarde pokajo ena za drugo, pokale bodo celo noč. Ognjemet je od tu, s pogledom iz centra na dolino v mesto, fantastičen. Za novo leto pri nas vse skupaj traja približno 15 min, pol urce, tule je od konca tekme minila več kot ura in vse se še kar sveti. Seveda je tudi pirotehnika v barvah kluba. Avtobusi, taksisti, avtomobili, motoristi – vsi trobijo. Kot v čebelnjaku je, ko ne veš, iz katere strani brenči, ker brenči od vsepovsod. Iz centra imamo neposreden pogled na stadion v dolini. Približno 800 m ali 1 km je zračne razdalje do njega. Iz njega se vali dim, toliko pirotehnike so spustili v zrak. Hitim pred TV, spet ven, in spet pred TV in spet ven. Seveda tega ne delam samo jaz, ker bi se po moje vprašala po mentalnem zdravju. Gre za čredni nagon. :)
Evforija je na višku. Prepričana sem, da je jutri dela prost dan. Slavje se bo zavleklo dolgo v noč in v jutrišnji dan. To so napovedovali že danes. Otroci na delavnicah so hiteli: »Učiteljica nam je rekla, da če danes zmagamo, jutri nimamo pouka.« Kljub vsemu me še zanima, kaj vse bodo jutri poročali in zamolčali mediji. O vseh  poškodbah in nesrečah, ki se naredijo ob takih dogodkih s tolikšno maso ljudi, pa še o čem drugem …
Zadnjega odstavka pa ne bom zapisala, preberite ga v prejšnji objavi. Žal ostaja točno tako.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več