Tik po nogometni tekmi



Iz Majinega dnevnika

ZMAGALI SMO!!! Tu je noro. To je evforija!!! Po tiho sem ves dan upala, da bo današnji večer naš. Sredi prvega polčasa me je poklical Suhi v salezijansko hišo, kjer je velik bigskrin in po tem se je začelo. Navijali smo, vstali ob vsaki priliki in končno ena nič. In kar je pomembno, rezultat je ostal isti do konca tekme. 
Kako se spomnim, ko sem letos marca z odprtimi usti stala doma pred televizijo in spremljala finalne skoke naših orlov, pa za tem podelitev priznanj. Tisoče zastav Slovenije. Kar mraz je šel po meni. Točno vem, kaj mi je rekla naša mati: »Se daš na an mau umir't.« (Beri: malo se umiri Maja, saj ne bo konec sveta).

Mati, tukaj je trenutno noro! Takoj po tekmi, oz. že slabo minuto pred koncem se je začelo. Petarde pokajo ena za drugo, pokale bodo celo noč. Ognjemet je od tu, s pogledom iz centra na dolino v mesto, fantastičen. Za novo leto pri nas vse skupaj traja približno 15 min, pol urce, tule je od konca tekme minila več kot ura in vse se še kar sveti. Seveda je tudi pirotehnika v barvah kluba. Avtobusi, taksisti, avtomobili, motoristi – vsi trobijo. Kot v čebelnjaku je, ko ne veš, iz katere strani brenči, ker brenči od vsepovsod. Iz centra imamo neposreden pogled na stadion v dolini. Približno 800 m ali 1 km je zračne razdalje do njega. Iz njega se vali dim, toliko pirotehnike so spustili v zrak. Hitim pred TV, spet ven, in spet pred TV in spet ven. Seveda tega ne delam samo jaz, ker bi se po moje vprašala po mentalnem zdravju. Gre za čredni nagon. :)
Evforija je na višku. Prepričana sem, da je jutri dela prost dan. Slavje se bo zavleklo dolgo v noč in v jutrišnji dan. To so napovedovali že danes. Otroci na delavnicah so hiteli: »Učiteljica nam je rekla, da če danes zmagamo, jutri nimamo pouka.« Kljub vsemu me še zanima, kaj vse bodo jutri poročali in zamolčali mediji. O vseh  poškodbah in nesrečah, ki se naredijo ob takih dogodkih s tolikšno maso ljudi, pa še o čem drugem …
Zadnjega odstavka pa ne bom zapisala, preberite ga v prejšnji objavi. Žal ostaja točno tako.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci