Dogodivščine v vrtcu

Pa se je začelo. S polno paro bomo počasi zakorakali že v drugi teden našega bivanja v Namaachi. Na uvodnem sestanku s sestro Dolorindo je bil vsak prostovoljec razvrščen na svoje »delovno mesto«. Eva in Mateja sva tako dobili »posel« v vrtcu, ki deluje v sklopu skupnosti sester salezijank. Vrtec obiskuje 150 malih nadebudnežev, ki so razporejeni v štiri skupine, katero vodi po ena vzgojiteljica. Torej, 4 vzgojiteljice na 150 otrok! Najin delovni čas se začne ob 8h, ko otroci pridejo v vrtec in se konča ob dvanajstih, ko se skupaj poslovimo. Jutro se prične z zbiranjem v skupnem prostoru s spletom afriških pesmic, bansov in igric, ki se zaključijo z molitvijo. Po glasnem prepevanju se otroci s korakanjem odpravijo v svoje skupine. Eva pomaga v skupini najmlajših (2-3 leta), Mateja pa v najstarejši skupini (5-6 let). Po uri in pol dela v skupini se otroci zberejo na skupni malici, nato se vrnejo v svoje skupine. Ob najinem prvem obisku sva doživeli hladen tuš, saj afriški vrtec niti malo ni podoben našemu.

Vsaka izmed naju je svoje vtise strnila v kratek prispevek.

Najstarejša skupina

V skupini, kjer delam, je okrog 40 otrok. Ko sem se prvič sestala z vzgojiteljico Paulo, nisem vedela kaj me čaka ... Sprva že zato, ker je nisem popolnoma nič razumela (tuji jeziki res niso moje močno področje : ) in sem bolj kot ne uporabljala pantomimo iz Activity-ja. Pa je nekako šlo : ) Delo v vrtcu mi je drugače iz dneva v dan bolj všeč. Po začetnem šoku se počasi nekako privajam na drugačen sistem vzgoje in izobraževanja v Afriki.            

 »Bon dia, titia!« (Dobro jutro, vzgojiteljica!). Tako otroci v en glas pozdravijo vzgojiteljico Paulo, ko pride v razred ... Sledi čista tišina. Če slučajno kateri izmed otrok začne klepetati, ga Paula s svojim globokim glasom takoj nadere. Počasi se že privajam na njeno kričanje (kriči namreč tudi, ko bere pravljico, poje ali otrokom postavlja vprašanja). Afrika pač : )

Do malice se učimo pisati črke in številke. En dan je na vrsti črka C, drugi dan številka 7... Paula na tablo nariše 5 istih črk in jih loči z dolgimi črtami. K tabli nato pride 5 otrok, ki vsak v svojem razdelku vadi pisanje črke. Ostalih 35 otrok pa nepremično sedi za mizo in opazuje ... V učilnici je neverjetna tišina, učiteljica sedi med otroki, sama pa pomagam tistim, ki so pri tabli. Čez 15 minut pride k tabli druga skupina otrok in zgodba se ponovi …

Po »aktivnem« učenju pisanja črk sledi malica v razredu. Otroci se posedejo na betonska tla in iz raztrganih torbic potegnejo prigrizke, ki jih prinesejo od doma (večinoma je to kakšen kreker ali smoki, tu pa tam pa ima kateri iz premožnejše družine celo sendvič). Sledi »papinja« (jed, podobna mlečnemu zdrobu), ki jo deli kuharica za vse otroke v vrtcu, čemur spet sledi delo po skupinah.

Paula 5 otrok posede po tleh in vsakemu iz kante nasuje kupček kock. Srečneži jih lahko sestavljajo, ostali pa tiho sedijo zraven in opazujejo. Prvi teden sem vse skupaj bolj kot ne opazovala in se po svojih močeh skušala aktivno vključevati. V petek mi je Paula celo dovolila, da sem otrokom zaigrala na flavto, razgibali pa smo se tudi pri nogometu, se naučili prleško pesmico »Dere sen jas mali bija« ...

Otroci so željni pozornosti, hvaležni za vsak objem, topel stisk roke. So pridni, igrivi, ubogljivi in niti malo razvajeni. V pričakovanju novih izzivov se že veselim naslednjega dne.

Mateja Rus

Najmlajša skupina 

V nasprotju z Matejo bom mesec v vrtcu preživela v skupini najmlajših otrok. To so otroci stari 2-3 leta, v skupini pa jih je okoli 30.

Ko sva prvi dan z Matejo prišli v vrtec, sem doživela totalen šok. Tja sva prišli ravno v času malice. Vsak dan imajo enako malico ... nekakšen koruzni gres (tukaj mu rečejo papinja), ki je bil najprej sladek, potem že kisel ... saj za enkrat jesti je še kar dober, ampak to jesti vsak dan … Potem me je šokiralo to, iz kakšnih krožnikov so jedli. In s kakšnimi žlicami! Tiste žlice, ki so bile kovinske, so bile popolnoma uničene, plastične pa so bile že tako umazane, da jih ni bilo mogoče več lepo očistiti. Ko so otroci pojedli svoje, so žlice in krožnike odnesli pomivat. Verjetno mi ni treba posebno poudarjati, da čista voda nikakor ni bila več čista. In kar je bilo še najhujše, iz tistih, na novo pomitih krožnikov in žlic, sva tudi midve z Matejo dobili prvi vrtčevski obrok (pa tudi zadnji : )

Po obroku smo odšli v skupine. V igralnici, kjer svoje dopoldne preživljajo najmlajši, so bili že vsi pripravljeni za počitek. Otroci so ležali na iz bambusa narejenih slamnatih podlagah. Približno 30 otrok se je stiskalo na treh takšnih podlagah. Vsi so morali ležati na levem boku, niso se smeli premakniti, saj jih je v nasprotnem primeru vzgojiteljica takoj opozorila. Če kateri od otrok ni ležal tako, kot je želela vzgojiteljica, ga je dvignila in ga s silo premaknila. Tako so otroci stisnjeni kot sardelce spali 45 minut.

Po počitku so otroci vstali in vsi na enkrat odšli na stranišče. Seveda so stranišča umazana, voda se ne potegne, wc papirja pa očitno ne uporabljajo. Po opravljeni potrebi so si roke umili tako, da so imeli v eni posodi vodo, kjer so si vsi splaknili roke.

Do dvanajstih so se otroci potem igrali. Nekaj deklic se je igralo z igračami (ki so bile že čisto uničene), ostali pa so potiskali neko zadevo in hodili drug za drugim. Ko sem vse to videla, sem bila kar malo obupana, saj sem mislila, da bo tako vsak dan.

Pa z novim dnevom pridejo tudi nove priložnosti, novi izzivi in nova doživetja. Tako sem spoznala, da čisto vsako dejavnost v vrtcu spremljata petje in ples. Že sam jutranji pozdrav je zanimiv. Pred malico je kakšna dejavnost (do zdaj so iz plastelina naredili kroglice, iz kock so sestavljali stolpe), po počitku pa so plesali in se spet igrali s kockami. Skupaj z njimi sem v času odhajanja domov zapela pesmico »Če si srečen« in bila presenečena, kako dobro so se otroci odzvali na moje petje in ploskanje. Otroci v vrtcu nimajo veliko igrač, vendar so s tistimi, ki jih imajo, zelo zadovoljni. Na začetku sem mislila, kako bo grozno v vrtcu, zdaj pa že komaj čakam, da ponovno stopim med male otročke in jih naučim kakšno novo stvar : )

Eva Križnik