Z vrhovnim predstojnikom

-
Delovno ozračje se kar stopnjuje. V naši prokrajini smo izdelali predloge za prvo skupno zasedanje. Poglobljeno pozanavanje don Boska in življenje po njegovi duhovnosti preko konstitucij, nadaljevanje dela 25. vrhovnega zbora ali skupnost, naše pričevanje za nove poklice in kakšno vprašanje o strukturah so bila naša strnjena razmišljanja.

Na skupnem zasedanju smo sprejeli pravilnik 26. vrhovnega zbora. Francesco Maraccani je prav briljiral v pravnih odgovorih na "neutemeljene" pripombe delegatov! Sledile so volitve za tri moderatorje zbora. Tajništvo je javno odpiralo volilne listke, delegati pa smo se pri tem prav zabavali. 233 listkov se namreč ne da odpreti kar naenkrat, zato so nas tajniki med drugim zabavali z raznimi napisi ob štetju glasov. Namreč, vse, kar tajniki zapisujejo v računalnik, se vidi na velikem platnu spredaj. Temu se reče transparentnost! Voditelj zbora je ubogemu tajniku, ki je javno bral imena, celo prinesel kozarec vode, da si je le-ta opomogel (izgovorjava 233 x 3 "čudnih" priimkov za Italijana pač ni mačji kašelj) ...

Pa še z nečim se moram pohvaliti (to je moja slabost): pri kosilu vrhovni predstojnik vabi razne sobrate in danes smo bili to sobratje iz Slovenije in Hrvaške. Torej: Pascual Chavez, Albert Van Hecke, A. S. Snoj, Francesco Cereda, Pejo Orkić, moja malenkost, Ivan Marijanović, Stjepan Bolkovac in Adriano Bregolin smo sklenili krog okoli mize. Imel sem čast sedeti nasproti samemu vrovnemu predstojniku. In začeli smo dvojno praznovanje, najprej, ker smo bili pač mi pri omizju in drugič, ker ima vikar vrhovnega predstojnika danes god. Tema pogovora: včerajšnja nogometna tekma med Arsenalom in Milanom. Nekdo je ta čas vztrajno molčal ... Pa še en biblični vic je padal: Pravijo, da je bil Jezus Italijan, to pa zato, ker je do 30. leta živel pri svojih starših v Nazaretu (Italijanski sinčki namreč res toliko časa živijo pri starših in še kasneje se vračajo k svojim mamicam). Rekli pa smo tudi kakšno pametno: mogoče se je kolcalo Juretu Babniku in krojaču Rudiju, saj smo se poglobili v slovenski fenomen, ki se imenuje oratorij in občudovanja vredno šivanje čezdalje bolj rdečih talarjev, ki jih ne zmanjka ... vrhovni predstojnik je tudi že vedel, kdo zelo hitro vozi (beri: kako se je počutil vikar med vožnjo ob vrnitvi ...): Torej nič novega pod soncem!

Popoldanski del zasedanja je bil namenjen "poslanskim" vprašanjem vrhovnemu predstojniku glede njegovega poročila. Odgovarjali so svetovalci, ki so dali zelo izčrpne odgovore in mnenja glede nekaterih akutnih problemov v družbi.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več