Z Marijo na pot

Danes se je dogajalo ... dopoldne smo zaključili z duhovnimi vajami na tipično salezijanski način z Marijo. Nekje je zapisano, da je Marija "prva redovnica", pa se je pridigar vprašal, kateremu redu je pripadala. No, šalo na stran, Marija je ideal posvečenega življenja v čistosti, uboštvu in pokorščini.

Okusili smo tudi delček jutrišnjega slovesnega shoda, saj je maševal kardinal Angelo Amato. Pri maši sem prvič doživel dva pola: latinsko mašo in indijsko prinašanje darov! Neverjetno, kako lepo se sliši indijsko petje in povzdigovanje kadila pred oltarjem, da še latinščina dobi malo življenjskega pridiha.

Seveda smo se pri kosilu zahvalili Jose Luisu Plascencii za odpridigane duhovne vaje, Argentinci še posebej za citiranje njihovega pesnika Francisca Luisa Bernardeza, še bolj pa Brazilci, ki jim je srce zastalo ob omembi Maradone in Peleja! O ko bi jim tudi ob imenu don Bosko tako poskočilo srce! Tudi Jose Luis se je tokrat odkril v popolnoma novi luči, saj je priznal, da je pozabil duhovne vaje začiniti s kakšnim vicem, zato je vsak pri kosilu povedal enega: Nekega nedeljskega jutra mati potrka na vrata sinove sobe: "Nedelja je, vstani, da gremo k maši." Sin: "Mama, ne da se mi." Mama odpre vrata in potegne deko iz postelje: "Ja vstani vendar!" Sin: "Imam tri razloge, zakaj ne. Prvič, šel sem zelo pozno spat, drugič, zunaj je mraz, tukaj pa je toplo in tretjič, saj je vendar nedelja in vsi sinovi malo potegnejo." Mati odvrne: "Jaz pa ti naštejem tri razloge, zakaj moraš vstati. Prvič, nedelja je in ob nedeljah se gre pač k maši. Drugič, sem tvoja mati in zato boš ubogal in tretjič, saj si ja župnik in nikar ne pusti ljudi čakati na mašo!"

Zvedel pa sem tudi, zakaj je pridigar primerjal vrhovnega predstojnika Chaveza z don Boskom v njegovi bolezni in zaobljubi mladim. Chavez je namreč kot 31-leten poučeval v Mehiki in je zbolel za slepičem ali čem podobnim. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so se zdravniki zmotili in zato se je zastrupil do te mere, da je bil na robu smrti. Menda so se njegovi študentje sami organizirali in darovali kri, ki jo je nujno potreboval in mu tako rešili življenje. Torej imamo tudi danes pravega don Boska med nami ...

Popoldne smo se moja malenkost, inšpektor ter delegata Rusije Giuseppe in Ukrajine Onorino stlačili v avto in se odpeljali v kraj Palestrina, kjer se je rodil slavni glasbenik Giovanni Pierluigi da Palestrina. Obnovljena stolnica, posvečena prvič slišanemu sv. Agapitu, antični ostanki ogromnega templja in podobne stvari kot po vseh italijanskih mestih. Če mene vprašate, je inšpektor zgrešil študij (ali pač ne), saj je vedno poskrbel za umetniški ščepec soli ...

Onorino se je v katedrali zagledal v zelo lep plakat in vzkliknil: "Che bella Madonna!" (Kako lepa Marija!). Ko smo pristopili, smo ugotovili, da lepa podoba predstavlja vabilo na praznik žensk (8. marec se bliža). Napis spodaj se je namreč glasil: "Festa della donna" (Praznik žensk). Polovica mu je bilo oproščenega, ker je bil mrak in se ni dobro videlo, a spoznali smo, z leti skušnjave ne minejo ...

To pa še zdaleč ni bilo vse. Zvečer smo imeli večer naše pokrajine, torej smo se zbrali inšpektorji in delegati od Irske do Rusije in od Nemčije do Hrvaške, pa ne ob praznih mizah. Če je na mizi češko in nemško pivo in poljske klobase, potem ni pomoči! Seveda se je oglasil tudi vrhovni predstojnik, pa škofje Luc Van Looy, Zef Gashi, Adrianus Van Luyn, pa še kdo ... takih srečanj se nihče ne brani, čeprav so praviloma zaprta za javnost!