Delovni dan

-
Po jutru se dan pozna, pravi pregovor. Zasedli smo svoja stalna mesta v "skupščini", prebrali pravilnik, nato pa se razdelili po skupinah. Prvi delovni čas je bil namenjen študiju poročila vrhovnega predstojnika, drugi delovni čas smo v manjših skupinah (CIMEC) opravili prvi krog pogovorov in izdelali predloge za skupno zasedanje. Delo je intenzivno, učijo nas jasno formulirati predloge, tako da smo bili zvečer preseneljivo utrujeni. Seveda se odpirajo najrazličnejša vprašanja že v naši pokrajini, kaj šele bo, ko pridemo vsi skupaj!

Ob začetku zasedanja naše skupine sta se slučajno našla skupaj Stjepan Bolkovac in Štefan Turansky. Štefan pod vtisom prvega zasedanja: "Pripravljeni smo na rojstvo nečesa lepega!" Stjepan se prime za trebuh in pravi: "Toda teh devet mesecev noče in noče miniti!" Smeha torej ne manjka ...

S Špancem Miguelom Angelom sva po kosilu rekla kakšno salezijansko. On je namreč delegat za mladinsko pastoralo v Madridu in spoznal sem, da bi isto rekel Mako Košnik: Ob vsakem času moraš biti vsem na razpolago, če ne je vse narobe, drugače pa tako ali tako nič ne delaš ...

Očitno bomo imeli indijske večernice cel teden. Tudi danes smo se naučili odpev k moja duša: Kye zu dor, kye zu dor, htar vra phayar ye, kye zu dor (Vse je milost Boga Vsemogočnega). In ker sem rojen iz mesa, sem si spet predstavljal tisto plesalko s kadilom ... hm, tele indijske večernice niso zame. Prvi komentar z leve: "To so meje salezijanske dejavnosti!" In drugi komentar z desne: "Tega še Bog ne razume." Sprva sem se smejal, potem pa sem si priznal, da če razume slovensko, potem razume tudi zgornji stavek.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več