Sveta vrata

Tale papež Frančišek je res car. Bil sem v večnem mestu, pa nisem stopil skozi nobena sveta vrata (razlog: vedno prišel prepozno, je bilo že zaprto :). V Sloveniji se ne sprehajam od cerkve do cerkve, ker mi ne diši ...
Tukaj v Črni Gori pa se je zgodilo zelo spontano: za edino katoliško župnijo v glavnem mestu se pa že spodobi, da malo miga ... in miga, zato je bila na 2. postno nedeljo velika slovesnost praznovanja Božjega usmiljenja ... s škofom in odprtjem svetih vrat.
Nič magičnega, ne čustvenega, le smisel za versko razsežnost človeka, ki se izgublja ... in seveda simbolika ... pravzaprav smo se od nje odtujili, vse hočemo dokazati, izmeriti, otipati, okusiti.
Simbolika toliko bolj, kolikor manj sem zastopil pridigo in obredje v albanskem jeziku :) In kasneje zvem od domačinov, da sploh nisem bil edini ... pa smo spet pri posodabljanju Cerkve ...





A to je že druga zgodba ... Danes se je Božji blagoslov v polnosti razlil na katoliški živelj Podgorice in Tuzija ...


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci