Sonce in komarji

Zacel se je zadnji teden. Ceprav smo stavceraj zvecer Janja in Sasa trdili, da bosta imeli podaljsano spanje, sta kar tocno primarsirali k zajtrku ... Kaselj, smrkanje in kaksna stopinja vec nas se vedno spremljata. Nekateri to priznamo, drugi pa vztrajajo, da samo mi jamramo ...
Pozdravilo nas je toplo jutranje sonce, kar letos ni nekaj vsakdanjega. Janja in Sasa pridno pripravljata delavnice, tako smo jih imeli tudi to dopoldne. Najprej delanje zapestnic, kar ni bilo pretezko, nato pa se delavnice v treh razredih. V enem so bili na vrsti cofki, v dveh pa smo delali obeske, ker sta prejsni teden "spricala" (beri: imeli so resnejse zadeve na urniku, kot je pouk in podobno ...). V prvem razredu so nas pozdravili otroci in cel roj komarjev, tako da je Sasa na veselje vseh takoj odsla po sprico proti komarjem (tako pravi Janja).
Popoldanski cas smo se zadnjic preziveli v Sao Joseju. Ob slovesu cloveka cisto majckeno le stisne ...
Pa se nakaj vesti iz domace hise pri sestrah v Bengueli. Da to ni kar en misijon tam nekje, pricata dve djestvi: v novonastajajoci kapeli je zagorela luc. Gaspar (obcasno tudi nas sofer) pridno in zvesto nadzoruje in vodi gradnjo, kar se pozna tako pri kavaliteti kot lepoti. Kapela bo res pravi biser sredi centra. Druga novica, ko jo sam ze vem, odkar sem tukaj, pa je obelodanil zupnik Santiago pri vecerni sveti masi, ki je bila namenjena salezijancem in sestram, ki bodo delali vecne zaobljube, pa tudi novi inspektorici sester salezijank, ki bo prevzela sluzbo od sestre Zvonke. In prihodnji "cvet" sester prihaja iz skupnosti v Bengueli! Prav ponosno lahko recem, da poznam tako angolskega salezijanskega inspektorja kot novo inspektorico sester.