Kot bi okopavali krompir ...

-
... je bil komentar Sase, ko smo se vrnili domov iz Saõ Joseja, prasni do kolen. Sploh je bil danasnji dan tisti pravi: zjutraj delavnice za nesolajoce otroke z kar precej animatorji: Nitom, jambo, Vascom, Ano, Gumo (ja, tako se imenuje, kaj cem jaz tle...). Nato smo imeli delavnice v dveh prvih razredih in enem drugem. Kljub temu, da smo pripravili vse potrebno za dva razreda naenkrat, se je delavnica zavlekla in preden smo koncali v enem razredu, smo morali zaceti ze v drugih dveh. Na nesreco sta bili ucilnici najbolj narazen, kolikor sta lahko v centru, zato je bilo letanja gor in dol kar precej. A smo uspesno in na veliko zadovoljstvo ucencev in uciteljev izpeljali vse.
Popoldne smo se s s. Maribel podali v Belo Visto Baixo ali Saõ Jose. Seveda nismo bili sami: ze iz centra nas je spremljala gruca otrok, tako da so se nas mimoidoci kar bali, kaj za ena banda je to ... vecinoma smo bili Sinezi (Kitajci), a so jih otroci sami kar hitro popravili ... Pomagala sta nama tudi Ana in Guma, ki je celo naucil, kako se izgovori Janja in Sasa. Zacetki so bili bolj smesni, saj je bila Janja Njanja, Sasa pa Shasha (po trubarci, saj drugace tukaj ne morem zapisati ...). Nazaj grede je Guma imel mini tecaj portugalscine za Janjo in Saso, tako da bosta do konca tedna ze vse znali.

Nabralo se je prilicno malo otrok, nekaj cez sto, pa je bil vseeno na trenutke kar velik kaos, sploh, ko je bilo treba osiliti barvice ali prepogniti papir, iz katerega so naredili sapo. Ne tisto, ki pihlja, temvec eno zival, ki se tako imenuje v portugalscini ... Nazaj grede smo zavili se malo po naselju, ki se je ocitno izpopolnilo v gradnji his, saj bo kmalu postalo strnjeno naselje, tako kot vse zaledje Benguele.
Kljub napornemu dnevu pa sta Janja in Sasa zagrizli v cunje in vodo ter se sli perici. Bili sta tako zagnani, da sta oprala se moje cunje, za kar se jima javno zahvaljujem ... in priporocam! Priznam, da si nisem mislil, da bomo tako usklajena klapa. Imamo se prav lepo tukaj...
Petelina sta dobila jesti in piti in se imata prav lepo v senci sesitih majic ...

Komentarji

  1. Anonimni20. julij 2009 ob 22:14

    Vidim, da uživate na polno!..vam malo zavidam;)...Saša in Janja,šloda, ka lane nesta šle doj, ka bi mi cote prale;););)..Uživajte!! Geronimo

    OdgovoriIzbriši
  2. Barbara 21. julij 2009 ob 16:34

    Waaaaa-noro! Sm ugotovila,d a sm že kar mal v zaostanku z branjem, tko da sm zdele vse nadoknadla, se zravn mal narežala in spet začela razmišlat, da ko bom velka pa grem js tut! Upam, da prideš nazaj! (Pa ne se nalezt počasnosti, ker pol ne bomo nikooool nardil Prebliska :D)

    Uživaj (te)!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več