"Čudna" maša
Končno smo zaživeli v navaden dan. Dopoldne smo sicer še poslušali vrednotenje tega tedna in poteka razločevanja, a več kot govorov južnoameričanov, kako je treba reorganizirati to in ono, kako je treba dati možnost vsem, da kandidirajo, kako je treba več debatirati, nam ni bilo potrebno poslušati. Imamo novo vodstvo, volitve so potekale po predpisih in večina je zadovoljna ... Posebno poglavje je sledilo, ko smo imeli uradno fotografiranje, a o tem mogoče, ko (če) dobimo fotografije ...
Opoldne smo šli k maši. Na oglasni deski je bila napovedana posebna maša v glavni cerkvi. In ker je pisalo nekaj drugega kot po navadi, sem šel k tej maši. Sveče na oltarju niso gorele, sedež voditelja je bil ob strani oltarja, zadišalo je po kadilu ... sobratje z Bližnjega vzgoja so imeli mašo v maronitskem obredu! Maroniti so vzhodna krščanska Cerkev z Bližnjega vzhoda. Pripadajo katoliški cerkvi vzhodnega obreda in priznavajo oblast papeža. Za ustanovitelja veljata sirski menih sveti Maron in sveti Ivan Maron. Poleg tega trdijo, da jim pripada apostolsko nasledstvo prek antiohijske cerkve. No, končno se je obetala "drugačna" maša. In to je tudi bila. Mogoče je manjkalo le še pristno okolje, da bi bila popolna. Petje v arabščini, veliko večje sodelovanje ljudstva pri vseh molitvenih delih, drugačen uvod in zaključek pri evangeliju, posvetilne besede v aramejščini, Jezusovem jeziku, prošnje pred obhajilom. Res bogat obred, na katerega bi se morali prej pripraviti ...
Popoldne sem si kljub soncu privoščil počitek (po takem tednu to zelo paše), proti večeru pa sva z inšpektorjem obiskala Lojzeta Dobravca na Testacciu. Sprehodili smo se po Aventinskem griču, med drugim obiskali Anselmianum, kje nam je prisrčen menih razložil, da smo vsi redovniki in posvečene osebe, zato beseda laik nima kaj početi med nami, češ da je to le za komuniste in socialiste in še, če bi on bil šef, bi prepovedal redovnikom, da bi se posvetili za duhovnike, ker potem samo letajo okoli maševat in pridigat, redovniško življenje pa gre nekam ... no, on je redovni brat in med drugim profesor na tej ustanovi ... Dan smo zaključili z večerjo na Testacciu, kjer smo malo govorili i pričali z ravnateljem Ambrozijem Matušićem.
Opoldne smo šli k maši. Na oglasni deski je bila napovedana posebna maša v glavni cerkvi. In ker je pisalo nekaj drugega kot po navadi, sem šel k tej maši. Sveče na oltarju niso gorele, sedež voditelja je bil ob strani oltarja, zadišalo je po kadilu ... sobratje z Bližnjega vzgoja so imeli mašo v maronitskem obredu! Maroniti so vzhodna krščanska Cerkev z Bližnjega vzhoda. Pripadajo katoliški cerkvi vzhodnega obreda in priznavajo oblast papeža. Za ustanovitelja veljata sirski menih sveti Maron in sveti Ivan Maron. Poleg tega trdijo, da jim pripada apostolsko nasledstvo prek antiohijske cerkve. No, končno se je obetala "drugačna" maša. In to je tudi bila. Mogoče je manjkalo le še pristno okolje, da bi bila popolna. Petje v arabščini, veliko večje sodelovanje ljudstva pri vseh molitvenih delih, drugačen uvod in zaključek pri evangeliju, posvetilne besede v aramejščini, Jezusovem jeziku, prošnje pred obhajilom. Res bogat obred, na katerega bi se morali prej pripraviti ...
Popoldne sem si kljub soncu privoščil počitek (po takem tednu to zelo paše), proti večeru pa sva z inšpektorjem obiskala Lojzeta Dobravca na Testacciu. Sprehodili smo se po Aventinskem griču, med drugim obiskali Anselmianum, kje nam je prisrčen menih razložil, da smo vsi redovniki in posvečene osebe, zato beseda laik nima kaj početi med nami, češ da je to le za komuniste in socialiste in še, če bi on bil šef, bi prepovedal redovnikom, da bi se posvetili za duhovnike, ker potem samo letajo okoli maševat in pridigat, redovniško življenje pa gre nekam ... no, on je redovni brat in med drugim profesor na tej ustanovi ... Dan smo zaključili z večerjo na Testacciu, kjer smo malo govorili i pričali z ravnateljem Ambrozijem Matušićem.
Komentarji
Objavite komentar