Nismo več sami ...

Da ne bom ponvalal, kar ste že drugje lahko brali in slišali ... Čestitke Pascualu Chavezu za novi mandat so bile prisrčne in polne veselja. Tudi tiste vikarju niso bile nič manj od srca, le da sem tokrat med čakanjem na vrsto v miru odšel prebrat pošto in pokramljal z Blažem. In ko sem prišel nazaj v dvorano, sem še čakal v vrsti ... ja, 23o ljudi se pač ne zvrsti tako hitro, sploh če ima vsak kaj za povedati ...

Če so volitve vhovnega predstojnika minile brez težav, pa se je malce zapletlo pri vikarju, namreč, tajništvo je prejelo več glasovnic kot pa je sploh bilo glasovalcev! In avtomatsko je bilo vse razveljavljeno ... torej smo vikarja volili eno uro dlje kot vrhovnega predstojnika. Procedura je pač procedura in ko te pokličejo, prineseš listek in ga oddaš v skrijnico ... to pa traja.

Tudi sama dvorana se je sumljivo ozaljšala v gromozanske šopke cvetja in dreves. Sumim, da je to od sester, ki so prišle voščit obema ...

Imel pa je vrhovni predstojnik svoj prvi večerni govor v tem mandatu, ki mi je zelo "sedel" na srce. Bolj kot programski govor so bile preroške besede, ki jih je že začel sejati v prejšnjem mandatu. V treh točkah: 1. pripeljati salezijansko družbo k don Bosku, to pomeni popolno predanost poslanstvu, da bomo vsi na razpolago, pa ne simbolično, temveč konkretno, da bomo odšli, kamor nas kliče Bog po telefonskem klicu predstojnika; 2. vse delati za Božjo slavo in rešitev duš, kaj več ni potrebno filozofirati; 3. zaživeti salezijansko duhovnost, doseči svetost, ki so jo deležni že toliki naši sobratje in mladi.

Veste kaj moli vrhovni predstojik vsak večer? Poglejte Mt 11, 25-30 ali pa Lk 10,21-22! In pravi, da spi čisto mirno. Pa še ena bolj intimna: zakaj se trudi Družbo pripeljati nazaj k najbolj ubogim? Ker je Pascual biblicist, spet poglejte v Lk 16, 19-31. Vrhovni predstojnik se namreč boji, da bi Družba prišla do mesta, od koder ne more nazaj k ubogim ...