Moje življenje

Dopoldan smo izvolili še poročevalca in tajnika naše komisije. Češki delegat Jan je kar "ukazal", da glasujemo za Stjepana Bolkovaca, nekdanjega hrvaškega inšpektorja, zdaj odgovornega na svetovni ravni za slezijance sotrudnike. Prav zabavali smo se, ko je inšpektor Velike Britanije Michael Winstaley v svoji lepi angleški italijanščini prebiral glasovnice: Bolkovač, Santilli, Bolkovač, Bolkovač, Mančini, Santilli, Bolkovač, Bolkovač ... na koncu se je slišalo kot da bi poslušali nogometnega reporterja, ki sledi žogi pri podajah! Seveda smo ob imenu Bolkovač vedno glasneje navijali vse do konca prebiranja glasovnic. Stejpana smo tako ganili s svojim navijanjem, da je sponta no vstal in se zahvalil, da bo vesten poročevalec naših predlogov in idej. Šele tedaj ga je predsednik komisije Ortiz utišal, naj počaka, saj je treba preštet i število glasov in "uradno" razglsiti rezultate glasovanja. To je bilo smeha. No, vseeno je dobil zadostno večino in postal poročevalec. Z

Če današnji dan opišem z dvema besedama, sta to: španski dan. Dopoldne smo potrdili delo predzborovske komisije, komisijo za pravne zadeve in štiri komisije, ki bodo obdelovale delovno gradivo in pripravile zborovski dokument. Največ pripomb in vprašanj so imeli seveda Španci ... Vrhovni predstojnik je ob predstavitvi smernic, ki so prišle od skupin po pokrajinah, dodal par krepkih: bolj kot k stvaritvi dokumena na papirju je ta zbor poklican k prenovi življenja salezijanske družbe! Romanje v don Boskove kraje je bilo namenjeno poglobitvi duhovne dediščine, don Boska , s alezijanske zgodovine. Postati moramo oblikovalci salezijanstva (formatori della salesianit á) . Duhovne vaje so bile kontemplacija salezijanske karizme skozi preventivni sistem. In smisel komisij ni priprava dokumenta, temveč prostor izrednega posega Svetega Duha. Vsekakor nalaga veliko nalogo zborovalcem in svem sobratom ... Vrnimo se k španskemu dnevu. Po kosilu sem se s pokrajinskim svetovalcem za zahodno Evropo

Riše: Daniel Federspiel sdb

Zbudil nas je dež. A kljub temu se je obetal lep in zanimiv dan. Dopoldne se je nadaljevalo skupno zasedanje, kjer so nekateri svetovalci še odgovarjali na "poslanska" vprašanja. Nato pa je z odgovori nadaljeval vrhovni predstojnik. Seveda so bila vprašanja raznovrstna, izzivalna, včasih "čudna", a Pascual Chavez je na vse odgovoril tako izčrpno in jasno, da je (vsaj) meni jemalo dih! Na vprašanje, zakaj ne posnemamo in prevzamemo česa od novih gibanj in združenj, ki so v Cerkvi zelo glasna, smo bili najprej deležni splošnega spoznanja, kaj je posvečeno življenje, saj vrhovni predstonik sodeluje tudi v zelo visokih cerkvenih komisijah, ki jih imenuje papež. Konkreten odgovor, kaj je tako novega v teh gibanjih, pa je bil sledeči: 1. jasna identiteta, člani vedo, kdo so in tudi drugi vedo, kdo so; 2. poslanstvo je jasno določeno; 3. delujejo kot družina, gojijo družinskega duha; 4. izražajo jasno pripadnost Cerkvi; 5. delujejo kot široko gibanje. In kaj je treba salez

Delovno ozračje se kar stopnjuje. V naši prokrajini smo izdelali predloge za prvo skupno zasedanje. Poglobljeno pozanavanje don Boska in življenje po njegovi duhovnosti preko konstitucij, nadaljevanje dela 25. vrhovnega zbora ali skupnost, naše pričevanje za nove poklice in kakšno vprašanje o strukturah so bila naša strnjena razmišljanja. Na skupnem zasedanju smo sprejeli pravilnik 26. vrhovnega zbora. Francesco Maraccani je prav briljiral v pravnih odgovorih na "neutemeljene" pripombe delegatov! Sledile so volitve za tri moderatorje zbora. Tajništvo je javno odpiralo volilne listke, delegati pa smo se pri tem prav zabavali. 233 listkov se namreč ne da odpreti kar naenkrat, zato so nas tajniki med drugim zabavali z raznimi napisi ob štetju glasov. Namreč, vse, kar tajniki zapisujejo v računalnik, se vidi na velikem platnu spredaj. Temu se reče transparentnost! Voditelj zbora je ubogemu tajniku, ki je javno bral imena, celo prinesel kozarec vode, da si je le-ta opomogel (izgo

Po jutru se dan pozna, pravi pregovor. Zasedli smo svoja stalna mesta v "skupščini", prebrali pravilnik, nato pa se razdelili po skupinah. Prvi delovni čas je bil namenjen študiju poročila vrhovnega predstojnika, drugi delovni čas smo v manjših skupinah (CIMEC) opravili prvi krog pogovorov in izdelali predloge za skupno zasedanje. Delo je intenzivno, učijo nas jasno formulirati predloge, tako da smo bili zvečer preseneljivo utrujeni. Seveda se odpirajo najrazličnejša vprašanja že v naši pokrajini, kaj šele bo, ko pridemo vsi skupaj! Ob začetku zasedanja naše skupine sta se slučajno našla skupaj Stjepan Bolkovac in Štefan Turansky. Štefan pod vtisom prvega zasedanja: "Pripravljeni smo na rojstvo nečesa lepega!" Stjepan se prime za trebuh in pravi: "Toda teh devet mesecev noče in noče miniti!" Smeha torej ne manjka ... S Špancem Miguelom Angelom sva po kosilu rekla kakšno salezijansko. On je namreč delegat za mladinsko pastoralo v Madridu in spoznal sem, da

Riše: Daniel Federspiel sdb

Začetek uradnega zasedanja je bil res slovesen: v prvih vrstah velike dvorane Salesianuma so se bleščale rdeče in vijolične kapice, sobratje so slovesno zasedali svoja mesta, celo sam sem si zavezal kravato. Tako slovesno se je dogajalo odprtje 26. vrhovnega zbora. Kljub salezijanskim kardinalom (razen dr. Rodeta seveda) in škofom je imel glavno besedo vrhovni predstojnik Pascual Chavez, ki je že v dolgem uvodnem nagovoru nakazal, kakšno bo njegovo poročilo. "Naša DNK je ista kot don Boskova in naši geni so zato delovanje za odrešitev mladih, zaupanje v moč vzgoje, sposobnos t združevanja različnosti, predvsem mistika don Boskovega gesla 'Daj mi duše' in asketika nadaljevanja gesla 'vse drugo vzemi'." Pozdravila nas je tudi vikarija vrhovne matere sester Hčera Marije Pomočnice Antonie Colom bo, še bolj udaren pa je bil pozdrav svetovnega koordinatorja Združenja salezijancev sotrudnikov: "Ali znamo danes prepoznavati Gospoda v mladih, kot je to uspelo do

Danes se je dogajalo ... dopoldne smo zaključili z duhovnimi vajami na tipično salezijanski način z Marijo. Nekje je zapisano, da je Marija "prva redovnica", pa se je pridigar vprašal, kateremu redu je pripadala. No, šalo na stran, Marija je ideal posvečenega življenja v čistosti, uboštvu in pokorščini. Okusili smo tudi delček jutrišnjega slovesnega shoda, saj je maševal kardinal Angelo Amato. Pri maši sem prvič doživel dva pola: latinsko mašo in indijsko prinašanje darov! Neverjetno, kako lepo se sliši indijsko petje in povzdigovanje kadila pred oltarjem, da še latinščina dobi malo življenjskega pridiha. Seveda smo se pri kosilu zahvalili Jose Luisu Plascencii za odpridigane duhovne vaje, Argentinci še posebej za citiranje njihovega pesnika Francisca Luisa Bernardeza, še bolj pa Brazilci, ki jim je srce zastalo ob omembi Maradone in Peleja! O ko bi jim tudi ob imenu don Bosko tako poskočilo srce! Tudi Jose Luis se je tokrat odkril v popolnoma novi luči, saj je priznal, da je