Za otroke (skoraj) čisto vse

Iz Majinega dnevnika

Če začnem s pojmom ljubezen, o zgodbi še ne povem veliko. Če nadaljujem z besedama dajanje in sprejemanje ter se navežem na naslov, povem že skoraj vse. Tukaj, po barriosih so ti pojmi med seboj malo pomešani. Nekatere osnovne stvari so tukaj cela znanost. Ne želim obsojati, opisala bom le, kako je bilo, sliko in moralno zrcalo pa naj si vsak ustvari sam.

V eni od barak v Bello Oriente živi štiričlanska družina. Mama in tri hčerke. Mama bi za svoje otroke naredila vse na tem svetu. Želi jim nuditi denar, da si lahko privoščijo šolo, veliko dela, da bi zaslužila in bi nekoč svojim hčeram kupila hiše, kjer si bodo lahko ustvarile družine … V glavnem dela, da služi denar za svoje otroke. Vse za otroke.

Spuščanje zmajev v Bello Oriente

Nekega dne nobena od hčera ni prišla na Derecho a soñar. Tudi ni nihče vedel, kje bi lahko bile, zato so sodelavci potrkali na vrata njihove hiše. Ena izmed deklet je na drugi strani jokaje odgovorila: »Zaklenjene smo, mama je v službi, ne počutimo se najbolje«. V hišo so dobesedno vdrli. Vse tri hčere so bile bolne. Najverjetneje so se s čim okužene ali pa so prebolevale kakšno hujšo gripo ali angino. Stranišče je seveda zunaj barake. Kaj je mislila mama, ko jih je zjutraj zaklenila in odšla na delo, mi ne bo nikoli jasno. Dve od hčera sta imeli hudo diarejo, zato je bila notranjost barake kot stranišče. Ena je ležala na tleh, kjer je od bruhanja in dehidracije ostala brez moči. Sodelavci so klicali mamo, da je potrebno hčere odpeljati k zdravniku. Odvrnila je le, da sedaj ne more, ker je na delu, da bo hčere odpeljala naslednji dan, če se bo uspela dogovoriti za prosti dan ...

V sosednji hiši živi še en fant. Zelo prijazen in prijeten je. Obiskuje 5. razred osnovne šole. Svojo mamo obožuje. Preden so salezijanci zaposlili čistilca, ki skupaj z nami hodi na »teren« in vedno temeljito počisti naše skupne prostore, je to počela mama omenjenega fanta. Žal ta fant ni prejel toliko mamine pozornosti, kot bi si želel. Zato je počasi prehajal v skrajnost. Ker je mama veliko delala, za svojega sina ni imela časa. Fant se je odločil za samokaznovanje – morda bi s tem pridobil več mamine pozornosti. Tepel se je in sam po sebi mahal s palico, da si je prizadejal marsikatero modrico. Nekega dni pa si je okoli vratu naredil ogrlico. Če bi šel še pol milimetra globlje, bi ga ta ogrlica pospravila v grob. Učiteljica v šoli je menda z mamo govorila glede tega. Fant se za tem dalj časa ni pojavil na Derecho a soñar, saj je trajalo, da se mu je rana zacelila.

Za otroke je tu potrebno narediti kar največ. Ko bi vsaj starši tudi to razumeli.