Razmišljanje ob barriu La Sierra

Iz Majinega dnevnika
Bolj ko se približujejo dnevi najinega odhoda, vedno več novic izvem. Vedno jasnejša je slika, vedno več jezika razumem, a vse skupaj bo le dober mesec. Čas, v primerjavi s tistim, ki ga tu potrebujejo, je neprimerno premajhen.
V petek sem bila s skupino v La Sierri. Na spletu je bil pred dvema letoma objavljen odličen dokumentarni film o tem barakarskem naselju. Sneman je bil ravno tako enkrat v tistem času, leta 2014. Prav primeren je za ogled, da lažje razumemo in opisano področje.
V njem nastopajo tudi otroci, s katerimi sem se srečala na delavnicah. Ker je bil petek, je bil dan bolj sproščen. Namesto treh delavnic smo izvedli le dve, saj se pozna vpliv vikenda in je že vse v luftu, tudi otrok ni prišlo veliko. Pridružila sem se Loreni in Yessici. Lorena je nova psihologinja, ki se je programu Derecho a soñar pridružila pred slabim mesecem, Yessica pa je notranja. Izhaja namreč iz prve generacije otrok, s katerimi je ekipa Derecho a soñar začela delati v Carpinelu pred osmimi leti. Yessica je danes stara 22 let. Je študentka socialne pedagogike. V La Sierri dela kot pedagoginja. Super punca je. In vesela sem, da ima priložnost za delo. Dekle, ki je na nek način zraslo na ulici. Še več, prav presenetila me je z nekaterimi stvarmi, o katerih smo se pogovarjali. Kasneje malo več o njej.
Da povem še, kaj se je zgodilo pri eni izmed delavnic. Deklica je pretepla dečka. Od kje? Kako? Deklica dečka? In ne malo, z delavnice je na koncu odšel z modrico na roki. Sicer smo vmes posredovali, a udarec je bil kar krepek. Tu si večkrat rečem: »Maja, ne sprašuj preveč, bodi pozorna in opazuj, morda boš kdaj kasneje razumela.«
V Medellinu je nekako tako kot drugje v tretjem svetu. Ne razumem, kako tisti, ki bi morali razumeti, ne razumejo. Ravno ta stavek sem omenila Loreni in Yessici, pa sta se samo nasmejali in odvrnili: »Maja, to sta politika in denar.« Z vsem spoštovanjem do človekoljubnih organizacij in fundacij, ampak vse skupaj me kar pošteno razjezi. Neštete fundacije in organizacije, ki delujejo po mestu, so zgrešene v svojem bistvu. Fundacija pride v barrio in pripelje recimo hrano, obleke ali druge življenjske potrebščine. Do njih pridejo žene in ženske in odgovorijo na edino vprašanje, to je: »Koliko otrok imate?« Po odgovoru, kakršnem koli že, da je le številka čim večja, ji podturijo škatlo hrane ter oblek. Pika. Res?
Kaj pa izobraževanje otrok? Kdo jih bo učil kulture, glasbe? Besede filozofija ali matematika si sploh zapisati ne upam. Učitelji v osnovnih šolah menda na veliko uporabljajo palico. Če je to način, ok. Nisem strokovnjakinja. A prav v izobraževanju je način, da se bodo tu nekoč začele stvari spreminjati. Seveda je lažje kupiti nekaj majic ter škatlo riža kot pa vlagati denar v pedagoške procese in izobraževanje. Pa ne le v otrokovo, veliko veliko dela bi imeli tudi s starši in starejšimi generacijami. Tako pa več denarja ostane za gospode direktorje večine fundacij in organizacij.
Spoštovanje do vseh, ki imajo karizmo za socialno delo. Z Markom le pomagava in se ne moreva primerjati s tukajšnjimi zaposlenimi. Še nekaj kritičnih misli ... Fundacije in organizacije za ženske. Vem, da so potrebne, ker vidim na lastne oči, kaj vse se dogaja. A se bojim, da se tudi te vrtijo v začaranih krogih. Veliko preveč se govori o pravicah, pozablja pa se na dolžnosti. Yessica mi je razlagala, kako nasilne znajo biti nekatere gospe po barriosih. Seveda se morajo braniti pred možmi, ki jih pretepajo, zato znajo menda udariti tudi kar tako. Šele takrat sem dojela, kaj in kje se je deklica naučila, da jo je fant odnesel z modrico.
Pa kaj se razburjam, ko kaj konkretnega tako in tako ne morem narediti! Yessica je bila povabljena k sodelovanju v regijski kampanji za področnega predsednika. Gospodje so izvedeli zanjo, ker veliko dela po terenu in ima stik z ljudmi. Ko je že hotela reči da, so do nje pristopili combosi in jo vprašali, če se mogoče igra s svojim življenjem. Nisem je razumela, kaj mi je hotela povedati, a mi je hitro razložila, da so bili combosi glavni v kampanji protikandidata in da jih je ravno on dobro plačal za njihovo delo ter jim s tem pokazal podporo pri obstoju in delovanju. Yessica se je odločila, da rajši obdrži glavno na svojem vratu ter še naprej dela, kot je delala do tedaj. Protikandidat je zmagal in življenje v Medellinu teče dalje ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci